|
ciklón |
kem. uplinjen cianovodik za uničevanje mrčesa v zaprtih prostorih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ciklonizácija |
uničevanje mrčesa s plinom ciklonom v zaprtih prostorih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cinízem |
ciničen odnos do česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
croma |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Letošnjega junija bo Fiat začel prodajati avto, večji od stila, a malce manjši od enoprostorca ulysse. Imenoval se bo croma, iz česar bi lahko sklepali, da gre za veliko (paradno) limuzino.
|
|
česljáti |
česati v kratkih potegljajih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čêšelj |
1. vet. glavnik za česanje grive in repa; česalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češljáti |
razčesavati ali trgati v pramene:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četrtrazvit |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sam sem bil neposrena priča dogodkom pred vrati četrtrazvite polopice, vendar se kot priča nisem javil policiji, ker vsi vemo, česa je zmožna propaganda.
|
|
čúvati |
1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
daljnovídec |
knjiž. kdor vnaprej vidi potek česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
datácija |
publ. časovna določitev pojava, nastanka česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debelína |
1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deformácija |
sprememba naravne, pravilne oblike česa; skazitev, iznakaženje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deformírati |
spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
degazácija |
teh. odstranitev plinov iz česa; razplinjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
degazírati |
teh. odstraniti pline iz česa; razpliniti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dehidrácija |
odvzem ali izguba vode iz česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dehidrírati |
odvzeti, odstraniti vodo iz česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deifikácija |
knjiž. poveličevanje, čaščenje česa kot božanstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deleátur |
tisk. grafično znamenje, ki nakazuje izpustitev, črtanje česa, zlasti pri korekturah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
délen |
1. ki obsega, predstavlja samo del česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
délež |
1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demistificírati |
knjiž. odpraviti, odstraniti mističnost s česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
depolitizácija |
odprava, odstranitev političnih elementov, vplivov iz česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
depolitizírati |
odpraviti, odstraniti politične elemente, vplive iz česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
desenzibilizácija |
med. zmanjšanje, odprava preobčutljivosti česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
desenzibilizírati |
med. zmanjšati, odpraviti preobčutljivost česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deskrípcija |
predstavitev, prikaz česa po zunanjih značilnostih, opis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deskriptíva |
knjiž. način dela, po katerem se prikazujejo samo zunanje značilnosti česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
detéktor |
teh. 1. aparat za odkrivanje, ugotavljanje česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezagregiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ključna lastnost metode hedonističnih cen, ki je uveljavljeno orodje za ocenjevanje dezagregiranih koristi različnih lastnosti dobrin, kot so strukturne lastnosti nepremičnin in prostorske značilnosti njihovega okolja, pa je v njeni sposobnosti ocenjevanja ex post koristi uveljavljenih prostorskih sprememb, zaradi česar je še posebej uporabna pri implementaciji prostorske politike.
|
|
dezangažírati |
publ. odtegniti od aktivnega, dejavnega odnosa do česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezavuírati |
knjiž. ovreči pravilnost, resničnost česa, ne priznati česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezinsékcija |
sistematično uničevanje, zatiranje mrčesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezorganizácija |
razpadanje, razkrajanje reda, organizacije česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezorganizírati |
povzročiti dezorganizacijo česa:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diahroníja |
knjiž. lastnost česa, kar se pojavlja, poteka ob različnem času, raznočasnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dializljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podatki se nanašajo na pomembna opozorila za zdravnikovo zdravljenje, npr. dializljivost aktivne snovi ali nezdružljivost z drugim (npr. alkohol, zdravila), če pa ni pomembnejših opozoril, je dano opozorilo, česa se je treba izogibati.
|
|
didití |
kemično sredstvo za uničevanje mrčesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dihotomiziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih se dihotomizirana polarizacija uporablja v neustreznih situacijah, česar pa posameznik ne zmore prepoznati.
|
|
dilatóren |
jur. ki povzroči časovno odložitev česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dirékten |
ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
disagregiranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanj je značilna tako horizontalna kot vertikalna disagregiranost, odsotnost ustreznih mehanizmov za zmanjševanje stroškov in državno oblikovanje cen za vsako podjetje posebej, zaradi česar prihaja do navzkrižnega subvencioniranja nekaterih podjetij.
|
|
distancírati se |
publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobíti |
1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobívati |
1. postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doboríti se |
knjiž. 1. z bojem priti do česa, doseči kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovéren |
jur. prepričan, da je do česa upravičen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dočákati |
1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogánjati |
knjiž. z razmišljanjem, raziskovanjem prihajati do česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doganljívost |
knjiž. sposobnost z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dognáti |
1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dográjati |
približevati se koncu gradnje, graditve česa; dograjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dograjeváti |
1. približevati se koncu gradnje, graditve česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogrêbsti |
z grebenjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dohòd |
1. kraj, prostor, kjer se da do česa priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dokopávati se |
ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati do česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžína |
1. razsežnost med koncema ali najbolj oddaljenima ploskvama česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dolžíti |
delati, imeti koga za krivega česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domíslek |
izvirna izpeljava, rešitev česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domôči se |
knjiž. s prizadevanjem, trudom priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domózgati |
knjiž., redko z razmišljanjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donkihotovsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Don Kihot: Droga je vedno posledica nečesa in ne vzrok, zato je potrebno vsakega zasvojenca obravnavati posebej in skozi pogovor odkriti vzrok in ga odpraviti, ne pa se bojevati z odvisnostjo samo po nekih točno predpisanih postopkih, ki niso vedno uspešni, to je precej donkihotovsko.
|
|
doséči |
1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosèg |
1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doségati |
1. s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostájati |
zastar., navadno z nikalnico imeti dovolj česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostáva |
prenos, prevoz česa na določen kraj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dôstikàj |
dôstičésa; zaim., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Tudi rajni Janez Pavel II., ki je svoji službi dal neizbrisen pečat, z vso svojo karizmo sam ni mogel dostikaj premakniti.
|
dotíkati se |
1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotípati |
s tipanjem seči do česa, najti kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovŕtati |
z vrtanjem priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóza |
1. manjša, lepo izdelana škatla za shranjevanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóza |
določena, natančno odmerjena količina česa, navadno zdravila, odmerek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozírati |
določiti, natančno odmeriti količino česa, navadno zdravila:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživéti |
1. v življenju priti do česa, biti deležen česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožívljati |
1. v življenju prihajati do česa, biti {večkrat} deležen česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drapé |
tanka tkanina iz česane volne:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drégati |
1. s koncem česa narahlo suvati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dregljáj |
rahel sunek s koncem česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drégniti |
1. s koncem česa narahlo suniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drézati |
1. s koncem česa narahlo suvati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drezljáj |
rahel sunek s koncem česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobíti |
1. delati iz česa majhne, drobne dele:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnopísje |
knjiž. zelo podrobno, natančno opisovanje česa v literarnem delu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnorísba |
knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
|
dušílen |
ki duši, zmanjšuje jakost česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušílo |
kar duši, zmanjšuje jakost česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvestoštiriintrideseti |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ni bilo ničesar posebnega v tem, da sem bila nekomu dvestoštiriintrideseta ženska, ki jo je položil.
|
|
dvóm |
1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvostarševski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ampak dvostarševska družina ni prav nobena garancija ničesar.
|
|
dvótírnost |
obravnavanje, reševanje česa na dva različna načina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomizácija |
1. varčna, smotrna ureditev, poraba česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekranizácija |
publ. filmska upodobitev česa, navadno literarnega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekranizírati |
publ. napraviti filmsko upodobitev česa, navadno literarnega dela:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibicionízem |
zaneseno razkrivanje, prikazovanje česa, navadno čustev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspeditívnost |
sposobnost za hitro, spretno opravljanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrapolácija |
knjiž. prenos vrednosti podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstrapolírati |
knjiž. prenesti vrednost podatkov, spoznanj iz znanega dela česa v neznani del:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
