|
dokumentarístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Obenem se obuja tudi spomin na konec maja prav tako na TVS predvajani film Lordana Zafranovića Testament ali zaton stoletja, ki je bil v določenem smislu podobna dokumentaristična kompozicija, pogojena z aktualno vojno na tleh nekdanje YU.
|
dolgoverižen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenasičene maščobne kisline omega-3 so dolgoverižne maščobne kisline z več dvojnimi vezmi.
|
|
dolma |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Specialitete: uštipci, goveji pršut, travniški sir, trahana, begova čorba, zeljanica, sarme, hercegovski japrak, vrsta dolm, z mesom ali drugim polnjene zelenjave, bosanski lonac, čevapi, čevapčiči in sudžuke, na žaru popečene in z omakami zalite specialitete hiše, tufahije, žito.
|
|
dolóčenost |
lastnost, značilnost določenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačín |
1. kdor je doma, živi v določenem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačínka |
1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dómar |
žarg., šol. učenec, ki stanuje v {dijaškem} domu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dómovec |
žarg., šol. učenec, ki stanuje v {dijaškem} domu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donòs |
ekon. 1. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doredčevati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primeren čas za rabo pripravkov vseh treh skupin je v večini nasadov potekel že prejšnji teden, zato bomo manj uspešno kemično poredčene nasade jablan morali naknadno ročno doredčevati v naslednjih tednih.
|
|
dorzifleksija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V ta namen je treba doseči vsaj nekaj stopinj dorzifleksije stopala pri iztegnjenem in pri pokrčenem kolenu ter ustrezno moč plantarnih fleksorjev.
|
|
dosladkan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
(za vrhunsko vino je še pogoj, da je pred trgatvijo bila zapisniško ugotovljena s strani pooblaščene organizacije Kmetijskega zavoda Maribor sladkorna stopnja (najmanj 83oOe) in da mošt ni bil dosladkan).
|
|
dotolčen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnopeščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
|
drugošólec |
učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugouvrščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem smo dosegli to, da se v nadaljnje boje uvrstijo tudi drugouvrščene ekipe iz vsake skupine.
|
|
drúžbenoekonómski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbenogospodárski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državlján |
pripadnik določene države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duumvirát |
zgod. dvojica višjih uradnikov, izvoljena za določene državniške posle v starem Rimu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvátisočglàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Dvatisočglava množica ljudi je do poznih večernih ur nazdravljala Martinu in novopečenemu moštu, ki ni hotel najti dna v žejnih grlih.
|
dvestotolarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi rahle finančne stiske, saj je na klubskem računu pajčevina smo tekmovalce zaprosili za dvestotolarski prispevek, ki je bil namenjen pokritju stroškov nagrad za tri prvouvrščene.
|
|
dvoenačben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vključene so enačbe algebrajskega modela turbulence in izpeljane robno-območne integralske enačbe transporta turbulentne kinetične energije in njene disipacije za enoenačbeni (k) in dvoenačbeni (k-epsilon) model.
|
|
dvójkar |
pog. učenec z najnižjimi pozitivnimi ocenami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosvetlinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomembna je pravilna namestitev dvosvetlinskega tubusa in sprotno odstranjevanje v spodnjem pljučnem krilu izločene sluzi.
|
|
ekspozitúra |
1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle; predstavništvo, izpostava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksterníst |
1. učenec, ki ne stanuje v internatu svoje šole:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enajstouvrščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
enakouvrščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
endemít |
biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
epístola |
knjiž. slovesno pismo, poslanica o določenem problemu, navadno v verzih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Eskulápov |
knjiž., v zvezi Eskulapov učenec zdravnik; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evaporácija |
teh. odstranjevanje določene količine tekočine, tako da ta ob segrevanju prehaja v plinasto stanje, izparivanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fárma |
1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fávna |
živali, ki živijo na določenem področju, živalstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
festivál |
večdnevna prireditev, ki omogoča pregled dosežkov na določenem kulturnem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fidejkomís |
jur., nekdaj rodbinsko premoženje, zlasti posestvo, ki ga uživalec mora prepustiti določenemu nasledniku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiksírati |
1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fitocenóza |
biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flóra |
rastline, ki rastejo na določenem področju, rastlinstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fluktuácija |
1. naraščanje in upadanje količine česa na določenem področju; spreminjanje, gibanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fluktuírati |
1. naraščati in upadati glede na količino česa na določenem področju, spreminjati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fránko |
ekon. stroški prevoza so plačani do določenega kraja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géja |
geol. nežive sestavine zemeljskega površja na določenem področju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gibánica |
gastr. jed iz vlečenega testa v več plasteh z različnimi nadevi, znana v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
glóbetrôtter |
knjiž. kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge; svetovni potnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gmôta |
1. kar zavzema prostor in navadno {še} nima določene oblike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gmôtast |
ki zavzema prostor in navadno {še} nima določene oblike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gòn |
knjiž. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju; nagon:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gravitírati |
biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grimása |
nav. ekspr. nenaravne, spačene poteze obraza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hidrírati |
kem. 1. spajati okside ali nenasičene organske spojine z vodo:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hraščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
íbržnik |
nar. koroško hlapec, ki nima določenega področja dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ideológ |
navadno s prilastkom predstavnik določene ideologije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
idiosinkrazíja |
med. prirojena preobčutljivost organizma za določene snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ígelnica |
tekst. del pletilnega stroja, v katerem so nameščene igle:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indiferénten |
1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indiferentízem |
knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indikácija |
1. med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki nakazujejo določene medicinske ukrepe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
industrializácija |
uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti na določenem področju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
industrializírati |
uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem področju:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ínfrastruktúra |
ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inkógnito |
pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami nastopanje, pojavljanje določene osebe, ne da bi bilo {javnosti} znano, kdo ta je:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
instínkt |
1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju, nagon:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inšpékcija |
1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovanje, nadzor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inšpéktor |
kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti, nadzornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inšpicírati |
sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
internácija |
prisilno bivanje pod nadzorstvom na določenem mestu, navadno v taborišču:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
internírati |
prisiliti koga k bivanju pod nadzorstvom na določenem mestu, navadno v taborišču:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ìntransigénten |
knjiž. ki ne spremeni svoje odločitve v določenem vprašanju, pojavu, nepopustljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inventár |
1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
inventarizírati |
ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove, popisovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izbóčenost |
lastnost, značilnost izbočenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izenáčenost |
lastnost, značilnost izenačenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
izkoríščenost |
značilnost izkoriščenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkoščen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
izlóčenost |
lastnost, stanje izločenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izloščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
izmalíčenost |
lastnost, značilnost izmaličenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
izmanevrírati |
publ. s spretnostjo, zvijačnostjo onemogočiti koga, ga odstraniti z določenega položaja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izména |
1. navadno s prilastkom časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izmúčenost |
stanje izmučenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
| | |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
