besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: čem   zadetki: 301-400


dodáti  1. dati {k} čemu še kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dogajajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
dogmatizírati  knjiž., nav. slabš. dajati čemu značilnosti dogme:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dolgodelujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
dolivalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če gre za dolge pijače, se izvlečemo tudi s tem, da "dolivalno komponento" predhodno temeljito ohladimo v ladijskem hladilniku.
določajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
dolžnikov  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Prisilna poravnava je postopek pred sodiščem, ki se ga sproži, da bi se odpravila dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma prezadolženost.
domáčen  knjiž. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu; domačnosten:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
domačíja  1. hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
domačíjski  knjiž. ki prikazuje življenje v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
domačíjstvo  knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
domáčnosten  1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dometáti  -méčem; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
domísliti  1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
domíšljati  1. knjiž. prihajati v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
domskost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če gre torej edini ginekolog v zasebno dejavnost in ostane v prostorih zdravstvenega doma ter ohrani dosedanjo organizacijsko povezanost z zdravstvenim domom (laboratorij, šola za nosečnice, itd.), ni zdravstvena domskost v ničemer rušena in tudi zdravstveni dom kot dejavnost se ohranja v svoji neokrnjeni celovitosti.
domujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
donegovanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: To za nas pomeni, da smo vzpostavili takšno tehnologijo donegovanja vin na poti od vinograda do steklenice, ki ustreza prevladujočemu okusu tako potrošnikov kot strokovnjakov.
donések  1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
doobléči  -obléčem; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: "Takale res ne grem," se mu je trgala iz rok, smuknila nazaj v kamro in se še dooblekla.
dopolníti  1. dati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dopolnjeváti  1. dajati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dormanten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Spore lahko ostanejo v mirujočem (dormantnem) stanju leta in tako omogočajo tem mikrobom preživetje neugodnih pogojev.
došepetáti  -ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
dotrepetáti  -ám in -éčem; dov., vir: B; povezave:
dovájati  povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dovŕšen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: ... mečajo se tudi glagolske kategorije: vidski pari (dovršna in nedovršna oblika glagola): oblačem (oblečem se/oblačim se + neuporaba proste pripone --- se, si); Zjutraj sem zbudil in umival. Potem oblačim in jem zajtrk.
dovzetnež  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
dózičen  v zvezi dozična ključavnica ključavnica, ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dramopisen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Kompleksno dogajanje se vrti okrog mladega Williama Shakespearja, čuvaja konjev gledalcev pred gledališčem Rose, ki mu je po smrti dramatika Marlowa direktor gledališča Barbitch v kombinaciji serije naključij in splošnega ozračja velikih političnih intrig dal priložnost za dramopisno samodokazovanje, glavna poanta pa se spoprime z idejo represivne tolerance ali točneje z vprašanjem, zakaj se v ideoloških sistemih sploh simulira nuja umetnosti.
drezajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
dŕg  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Duhovno ritmična glasba (DRG) gre naprej, lahko rečemo po tem, kar smo videli in slišali v Račah.
drobcan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
drobnìč  -íča; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drosofila  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če na primer pri drosofili traja življenje 90 dni in pri človeku 90 let, lahko rečemo, da teče fiziološka ura pri drosofili 365 krat hitreje kot pri človeku.
drsajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
dŕsati  1. premikati {se} po čem z dotikanjem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drválnik  nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvajsetvrstičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ta izkušnja, ki je vzporedna oni prvi, zavzema nato drugi, nekoliko daljši, dvajsetvrstični del besedila, pri čemer pa se zadnji štirje stihi spet povrnejo k vremenarski prispodobi in jo do kraja potrdijo.
dvatisoči  štev., vir: N; povezave: nova beseda
dvestokrat  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Najbolj sem vzljubil Limbarsko goro in sem si postavil za cilj, da jo obiščem dvestokrat.
dvigujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
dvobrad  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Enosmerni zapahni mehanizem s fiksnimi zapahi na tečajni strani vrat zaklepata dve varnostni ključavnici z dvobradim ključem in 9 varovalkami.
dvórôčka  arheol. vrč z dvema, navadno nesorazmerno velikima ročema; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvosestavinski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
dvoznak  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V vsaki vrstici lahko prekrižamo enega, dva ali vse tri tipe. Rečemo, da smo naredili enoznak, dvoznak oz. troznak.
ekshibícija  knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksistencialízem  filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
eksistirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
eksistirajoči  m, vir: N; povezave: nova beseda
eksplodirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
epicénter  geol. točka na zemeljski površini nad žariščem potresa:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
esejčič  m, vir: N; povezave: nova beseda
estetizírati  knjiž., nav. slabš. razpravljati o čem s stališča lepega, zlasti glede na obliko:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evidénca  namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evidentírati  namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
festivalčič  m, vir: N; povezave: nova beseda
filozofirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
filozofírati  1. razmišljati, razpravljati o čem kot filozof:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
forénzičen  ki je v zvezi s sodstvom ali sodiščem, soden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
formalizírati  knjiž. dati čemu ustaljeno, določeno obliko:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
formírati  1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fótoreportáža  fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
francoskogovoreč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
frčeč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
frfráti  ekspr. 1. biti hiter in površen pri čem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
frustrirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
fumaróla  geol. razpoka na pojemajočem vulkanu z uhajajočimi plini, zlasti vodno paro:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
fundírati  1. napraviti temelj čemu:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
funkcionirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
gabrìč  -íča; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
galopirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
gáziti  hoditi po čem mehkem, udirajočem se:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
geometrizirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
geometrizírati  dati čemu značilnosti geometrijskih tvorb:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glasujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
glikozuríja  med. izločanje sladkorja s sečem; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glíste  nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glísti  nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glístnice  nar. leseno ogrodje za sušenje nad ognjiščem ali ob kmečki peči; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
globalizirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
globalizirati  dov. in nedov., vir: N; povezave: nova beseda
globokočuteč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
globokordeč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
glokotáti  -ám in -óčem; nedov., vir: B; povezave:
gnêsti  povzročati, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gonjetáti  -ám in -éčem; nedov., vir: B; povezave:
góst  1. ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gostujoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
govnjač  m, vir: N; povezave: nova beseda
gračíšče  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
granulírati  teh. dajati čemu zrnasto obliko:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gŕbiti  dajati čemu navzgor ukrivljeno obliko:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
grêbsti  1. premikati prste, kremplje v čem sipkem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
gúg  šport. pot telovadca, visečega na nihajočem orodju od ene skrajne točke do druge:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hematuríja  med. izločanje krvi s sečem; krvosečnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
híperdimenzionírati  publ. določiti ali dati čemu čezmerne razsežnosti:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hitič  m, vir: N; povezave: nova beseda
hitrorastoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
hladnovroč  prid., vir: I; povezave: najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA