|
čubéti |
ekspr., redko čemeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuméti |
čemeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deacetilacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bolj zanimiv od hitina, in v zadnjih letih tudi zelo iskan, je hitozan, polisaharidni polimer, ki ga s procesom deacetilacije (proces s katerim odstranimo acetilno skupino) pridobivamo iz hitina, pri čemer nastane deacetiliran hitin, ki ga enostavneje imenujemo hitozan.
|
|
deformirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Srbski in hrvaški pesniki so v določeni meri nadaljevali književno tradicijo, ki je obstajala že pred tem, vendar so zanjo uporabljali novo gradivo (z novim jezikom vred); bili so tudi izpostavljeni deformirajočemu vplivu »troheoidnih« ljudskih metrov (deseterca in osmerca).
|
|
dehidriranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slabost oz. omotičnost se lahko pojavita zaradi več razlogov: dehidriranost, prevelik napor, preveč prazen ali preveč poln želodec (še posebej če tečemo ali skačemo).
|
|
dehteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa še cunje prepihane s svežim vetričem imajo tak dehteč, svež vonj... kot sveže žemljice.
|
|
delaminirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kompozitno krmilo, ki se je skupaj z ležiščem pričelo delaminirati, je sicer lahko popraviti, precej težje pa je ugotoviti zakaj je do tega prišlo.
|
|
deleč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
delfinidin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V rdečih in vijoličnih sadežih so značilni zlasti trije ancianidini: pelargonidin je glavno barvilo zrelih jagod, cianidin najdemo v večjih količinah v češnjah, malinah rdečem ribezu, šipku in lupinah rdečih jabolk, delfinidin zasledimo v črnem ribezu, borovnicah in soku rdečih pomaranč.
|
|
delikvenca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Opozarjal je, da obstaja nekaj čemur pravimo delikvenca belih ovratnikov.
|
|
dematerializírati |
odvzeti čemu čim več materialnega:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demitizírati |
knjiž. odpraviti, odstraniti mit o čem:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
demonstrirajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
depresiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdaj se bo pa spet kaka depresirana glavca oglasila, češ da naju itak nihče resno ne jemlje in čemu se sploh oglašava.
|
|
destabilizirajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
desubjektiviran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdi se, da se vrača v slovensko literarno družbeno pesništvo znova svet intime, kakor so ga ponovno po Božu Vodušku odkrili C. Zlobec, J. Menart, K. Kovič in T. Pavček v Pesmih štirih, ko se je odprl prostor subjektivizma znotraj pesniškega ubesedovanja, čemur so lahko sledile desubjektivirane zbirke Požgana trava Daneta Zajca, Svinčene zvezde Vena Tauferja, Mozaiki Gregorja Strniše, Mlin stooki Jožeta Snoja, vmes pa tudi Minattijeva, Žužkova, Borova, Jugova, Forstneričeva. Krambergerjeva, Olajeva, Ovsčeva, Hofmanova lirika.
|
|
devettisoči |
štev., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po 55. generaciji študentov in po devettisočem zagovoru diplome univerzitetnega programa Ekonomije, se Ekonomska fakulteta v Ljubljani še vedno ubada z osnovnimi težavami.
|
|
dialogizírati |
knjiž. 1. dajati čemu obliko dialoga:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diapozon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slikarska interpretacija, ki jo Tepina pri tem uporablja, je totemična, tabujska, saj v svojih delih ustvarja fantastične živalske podobe, bolj neresnične, kot prezentne v obstoječem zoološkem diapozonu.
|
|
diferenciácija |
nastajanje razlik v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diferencijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na vprašanji, čemu diferenciacija in katera so načela diferencijskih oblik, Strmčnik (1993: 14- 28) odgovarja na podlagi upoštevanja različnosti učnih in drugih razlik med učenci ter izhodišč demokratične in humane šole.
|
|
diferencírati |
1. delati razlike v čem:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diklorid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cink npr. se v kisli raztopini raztaplja, pri čemer se razvija vodik in nastaja cinkov diklorid (Zn + 2HCl - ZnCl2 + H2).
|
|
dilantin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
GHB se ne sme uporabljati v kombinaciji z/s: alkoholom, benzodiazepini (pomirjevala; Valium, Xanax), fenotiazini (pomirjavala; Torazin, Stelazin), z zdravili proti bolečinam (barbiturati, opiati), zdravili proti krčem (dilantin, fenobarbital), in tudi z nekaterimi zdravili proti alergijam.
|
|
dimenzionírati |
določiti ali dati čemu dimenzije, ustrezne namenu:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dimetomorf |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obnašanje v organizmih sesalcev: metabolne študije pri podganah kažejo, da se dimetomorf hitro in učinkovitio absorbira, metabolizira in eliminira, večinoma z žolčem.
|
|
dimetridazol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dimetridazol izločimo iz vzorca z diklormetanom, čemur sledi uparitev ekstrakta.
|
|
dimnjáča |
nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši; dimnica; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
disciplinirajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
diskriminatorno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Živimo v bloku,kjer lastniki stanovanj v srednjih etažah (2,3,4 nadstropje) zahtevajo individualne merilnike ogrevanja za stanovanje,pri čemer se mi zdi diskriminatorno do stanovalcev v pritličju in podstrešju,kjer se porabi več toplotne energije za isto kvadraturo stanovanja.
|
|
disproteinemija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Disproteinemija je stanje, pri katerem je porušeno razmerje med deleži posameznih frakcij plazemskih beljakovin (npr. znižanje koncentracije albuminov, povečanje ene ali več globulinskih frakcij), pri čemer celokupna koncentracija proteinov ostaja v mejah normalnega.
|
|
ditranol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kronični IKD (sinonimi: kumulativni kontaktni dermatitis, kronični nealergijski kontaktni dermatitis, dermatitis detritiva) se razvije po dolgotrajnem ali ponavljajočem izpostavljanju kože blagim iritantom (voda, detergenti, mila, lugi, blaga topila, topikalne zdravilne učinkovine npr. katrani, ditranol, kalijev permanganat).
|
|
diverziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z ministrom Kopačem sva se že daleč nazaj dogovarjala, da se zaradi odprtja gospodarstva v diverziran trg tega dela lotim.
|
|
dizartikulirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače je, kadar nastajajo konidiji; pri čemer poznamo dva tipa nastajanja: talični tip konidiogeneze, ko se posamezne celice omejijo od preostanka hife, njihove stene odebelijo, nato pa se dizartikulirajo ob propadu hife; blastični tip nastanka konidijev pa je značilen po tem, da se konidij razvije kot produkt konidiogene celice, kot njena brst pa kar kot balonasta tvorba, ki jo celica odvrže.
|
|
dobroimétje |
fin. imetje na tekočem računu ali na žiro računu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrostoječ |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dodájati |
1. dajati {k} čemu še kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodátek |
1. kar se da {k} čemu zraven, povrhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodáten |
ki se da {k} čemu zraven, povrhu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dodáti |
1. dati {k} čemu še kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dogajajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dogmatizírati |
knjiž., nav. slabš. dajati čemu značilnosti dogme:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgodelujoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dolivalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre za dolge pijače, se izvlečemo tudi s tem, da "dolivalno komponento" predhodno temeljito ohladimo v ladijskem hladilniku.
|
|
določajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dolžnikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prisilna poravnava je postopek pred sodiščem, ki se ga sproži, da bi se odpravila dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma prezadolženost.
|
|
domáčen |
knjiž. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu; domačnosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíja |
1. hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíjski |
knjiž. ki prikazuje življenje v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíjstvo |
knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domáčnosten |
1. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dometáti |
-méčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
domísliti |
1. priti v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domíšljati |
1. knjiž. prihajati v razmišljanju o čem do jasnosti, zaključkov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre torej edini ginekolog v zasebno dejavnost in ostane v prostorih zdravstvenega doma ter ohrani dosedanjo organizacijsko povezanost z zdravstvenim domom (laboratorij, šola za nosečnice, itd.), ni zdravstvena domskost v ničemer rušena in tudi zdravstveni dom kot dejavnost se ohranja v svoji neokrnjeni celovitosti.
|
|
domujoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
donegovanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To za nas pomeni, da smo vzpostavili takšno tehnologijo donegovanja vin na poti od vinograda do steklenice, ki ustreza prevladujočemu okusu tako potrošnikov kot strokovnjakov.
|
|
donések |
1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doobléči |
-obléčem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: "Takale res ne grem," se mu je trgala iz rok, smuknila nazaj v kamro in se še dooblekla.
|
dopolníti |
1. dati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dopolnjeváti |
1. dajati {k} čemu še kaj, zlasti kar manjka:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dormanten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spore lahko ostanejo v mirujočem (dormantnem) stanju leta in tako omogočajo tem mikrobom preživetje neugodnih pogojev.
|
|
došepetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
dotrepetáti |
-ám in -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
dovájati |
povzročati prehajanje, zlasti plina ali tekočine k čemu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovŕšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... mečajo se tudi glagolske kategorije: vidski pari (dovršna in nedovršna oblika glagola): oblačem (oblečem se/oblačim se + neuporaba proste pripone --- se, si); Zjutraj sem zbudil in umival. Potem oblačim in jem zajtrk.
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
dózičen |
v zvezi dozična ključavnica ključavnica, ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramopisen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kompleksno dogajanje se vrti okrog mladega Williama Shakespearja, čuvaja konjev gledalcev pred gledališčem Rose, ki mu je po smrti dramatika Marlowa direktor gledališča Barbitch v kombinaciji serije naključij in splošnega ozračja velikih političnih intrig dal priložnost za dramopisno samodokazovanje, glavna poanta pa se spoprime z idejo represivne tolerance ali točneje z vprašanjem, zakaj se v ideoloških sistemih sploh simulira nuja umetnosti.
|
|
drezajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dŕg |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Duhovno ritmična glasba (DRG) gre naprej, lahko rečemo po tem, kar smo videli in slišali v Račah.
|
drobcan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
|
|
drobnìč |
-íča; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drosofila |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če na primer pri drosofili traja življenje 90 dni in pri človeku 90 let, lahko rečemo, da teče fiziološka ura pri drosofili 365 krat hitreje kot pri človeku.
|
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
|
dŕsati |
1. premikati {se} po čem z dotikanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drválnik |
nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvajsetvrstičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta izkušnja, ki je vzporedna oni prvi, zavzema nato drugi, nekoliko daljši, dvajsetvrstični del besedila, pri čemer pa se zadnji štirje stihi spet povrnejo k vremenarski prispodobi in jo do kraja potrdijo.
|
|
dvatisoči |
štev., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvestokrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najbolj sem vzljubil Limbarsko goro in sem si postavil za cilj, da jo obiščem dvestokrat.
|
|
dvigujoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvobrad |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Enosmerni zapahni mehanizem s fiksnimi zapahi na tečajni strani vrat zaklepata dve varnostni ključavnici z dvobradim ključem in 9 varovalkami.
|
|
dvórôčka |
arheol. vrč z dvema, navadno nesorazmerno velikima ročema; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
dvoznak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsaki vrstici lahko prekrižamo enega, dva ali vse tri tipe. Rečemo, da smo naredili enoznak, dvoznak oz. troznak.
|
|
ekshibícija |
knjiž. dejanje, s katerim hoče izvajalec poudariti svojo spretnost, dovršenost v čem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistencialízem |
filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistirajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksistirajoči |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
eksplodirajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
epicénter |
geol. točka na zemeljski površini nad žariščem potresa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
esejčič |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
estetizírati |
knjiž., nav. slabš. razpravljati o čem s stališča lepega, zlasti glede na obliko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evidénca |
namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evidentírati |
namensko in sistematično spremljati, vpisovati podatke o čem:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
festivalčič |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
filozofirajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
filozofírati |
1. razmišljati, razpravljati o čem kot filozof:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
forénzičen |
ki je v zvezi s sodstvom ali sodiščem, soden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
formalizírati |
knjiž. dati čemu ustaljeno, določeno obliko:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
1 62 162 262 362 462 562 662 762 862 
