kompromističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
kompromitirajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
kompromitirajoče |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
komputístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
komsomólček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
komunalístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
komunalnopolitičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
komunalščina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
komunicirajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
komunicirajoči |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
komunikacijskodidaktičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
komunionístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
komunístičen |
nanašajoč se na komuniste ali komunizem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
komunitarističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
komúnščak |
-a; m, vir: B; povezave:
|
komúnščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
koncéntričen |
1. ki ima isto, skupno središče, istosrediščen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
koncéntričnost |
lastnost koncentričnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
konceptístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
konceptualístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
koncertček |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
končáj |
1. lingv. končni del besede ne glede na njen morfemski sestav:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
končánica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
končánje |
glagolnik od končati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končár |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
kónčarevec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
končarjenje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
kônčast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
končáti |
1. z glagolskim samostalnikom izraža prenehanje opravljanja; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
končávanje |
glagolnik od končavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končávati |
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti; končevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kônček |
manjšalnica od konec1:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kônčen |
nanašajoč se na konec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končén |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
končeválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
končevánje |
glagolnik od končevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končeváti |
1. z glagolskim samostalnikom izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kônčevje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
kônči |
zastar. končno, nazadnje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končìč |
ekspr. manjšalnica od konec1:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končíček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
končína |
1. nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
končíšče |
redko končni, skrajni del:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kónčnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
končníca |
1. navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končník |
redko končni del, konec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končníški |
nanašajoč se na {slovnično} končnico:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kônčno |
1. izraža, da kaj je, se zgodi po vseh dejanjih iste celote:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končnodimenzionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
končnointervalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
končnokrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
končnorazsežen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
kônčnost |
knjiž. lastnost končnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končnošolski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
kônčnoveljáven |
knjiž. dokončen, nepreklicen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
končnoveljávnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
kondénčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
konduktánčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
konduktêrček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
konduktométričen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
konekcionističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
konfederalístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
konferénčar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
konferénčen |
nanašajoč se na konferenco:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
konfermističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
konfokauček |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
konformístičen |
nav. slabš. ki sprejema in upošteva družbene ali skupinske norme zaradi osebnega udobja, koristi, prilagodljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
konfucianističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
konfucionističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
konfučéjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
kongeneričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
kóngoščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
kongregacionalístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
kongreganístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
kongresnoturističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
kongrešček |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
kongruénčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
kongruénčnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
konìč |
-íča; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
koníčast |
ki je na eni strani zožen, izoblikovan v konico:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
koníčastolísten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
koníčastost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
kóničen |
teh. stožčast, šilast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
koníčen |
nanašajoč se na konica 2:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
koníčiti |
ekspr., redko šiliti, ožiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
koníčka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
kóničnost |
teh. lastnost, značilnost koničnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
konjáč |
kdor se {poklicno} ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
kónjaček |
ekspr. manjšalnica od kónjak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
konjačevína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
konjačíja |
prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
konjáčka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
konjáčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
konjárček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
kônjče |
-ta; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
kônjček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
konjedêrčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|