|
dozimétričen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V specializiranih laboratorijih opravljajo dozimetrične meritve, ki se uporabljajo za preverjanje skladnosti različnih modelov mobilnih telefonov z mednarodno določenimi mejnimi vrednostmi.
|
dramaterapija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Program: Različni načini branja in branje različne literature, poskusili bi z dramaterapijo in ustvarjalnim pisanjem ter si ogledali CTK in NUK.
|
|
dražiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Žvečilna guma je različnih oblik: kocke, kroglice, dražeji, palčke, cigarete, cekini, sadeži, mehki sadni bonboni pa so v obliki ploščic in v obliki večjih in manjših dražiranih blazinic.
|
|
drístavec |
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnožilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Napravljena je bila replantacija tričlenih prstov, ki so se kljub omrzlinam po večkratni ponovitvi drobnožilnih povezav rožnato obarvali.
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temveč mu daje glas in stas do nespodobnosti "vživeti" možak po imenu Wendy Zulu, ki ponosno razkoračen tudi tribalno pobobna na afriške djembe in odpleše nekaj približno ritualnih korakov, sicer pa se ukvarja s humi, afriško različico grlenega petja, kakršno so v naših savanah udomačile drugogodbene atrakcije, Sainkho in tuvanski pevci.
|
|
drugovŕsten |
redko drugačen, različen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoureditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
|
|
duhovín |
star. zli duh, hudič, demon:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovína |
star. zli duh, hudič, demon:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúo |
muz. skladba za dve različni glasbili:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúralumínij |
teh. trda zlitina aluminija, bakra in magnezija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúša |
1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dváintrídeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Sestavili smo dvaintrideset različnih programov in štirinajst različnih panog. Naši programi so tako obsežni, da lahko vsak izmed vas poišče nekaj zase.
|
dvajsetiški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zapisih števil, ki so ohranjeni (na kamnitih spomenikih, v kodeksih, na keramiki) in ki imajo vsi takšno ali drugačno zvezo s koledarjem in astronomijo, pa se je vedno uporabljala svojstvena različica dvajsetiškega sistema z naslednjimi mestnimi vrednostmi: ...
|
|
dvajsetstopenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede na kakovost (ocenjujejo jo enologi) razlikujemo namizna (na dvajsetstopenjski lestvici morajo doseči najmanj 14 točk), kakovostna (od 16 do 18 točk) in vrhunska (od 18 do 20 točk) vina.
|
|
dvájsti |
-a -o; štev., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: gl. dvajseti: Vsi ti različni pogledi, stališča, verovanja itd. se najdejo v isti točki šele v kulturnem relativizmu, ki je podlaga za vso znanost druge polovice dvajstega stoletja, postsruktralizme, postmodernizem itd.
|
dvanajststrunski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zvok, ki je zaznamoval šestdeseta. Pojoča dvanajststrunska kitara Rogerja McGuinna, zlivajoči glasovi, obdelave Dylanovih klasik.
|
|
dvanajstzvočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tadeusz Baird se v poljski glasbi šestdesetih in sedemdesetih let razlikuje po posebnem tipu ekspresije, ki nastaja z uporabo dvanajstzvočne tehnike.
|
|
dvigradski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dvigrad (Hrvaška): Najprej nam predstavi geografsko lego mesta in poda kratko zgodovino s poudarkom na odnosih različnih oblastnikov do pokrajine Istre nasploh in predvsem do dvigradskega območja.
|
|
dvóglásnik |
lingv. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvojevŕsten |
ki je dveh, različnih vrst:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvójezíčje |
lingv. raba dveh jezikov, zvrsti jezika za različna področja; diglosija; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvokabinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od septembra bo na voljo tudi dvokabinska različica jadrnice Bavaria 37 cruiser.
|
|
dvólíčnost |
biol., min. pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolinijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prostor za gledalce: med prostorom za gledalce in stezo mora biti postavljena dvolinijska zaščita: žična ograja višine najmanj 0,90 m, ki preprečuje gledalcem dostop v bližino proge in druga zaščita, ki varuje gledalce pred tekmovalnimi vozili (ta zaščita je lahko izvedena z zaščitno ograjo višine najmanj 1m, z iztekalnim prostorom dolžine najmanj 30 m, z zaščitno steno višine najmanj 1m, z zaščito iz gum, s peščenimi površinami z najmanj 2,5 m višinske razlike).
|
|
dvolómen |
min. ki v različnih smereh različno lomi svetlobo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómôčen |
bot., v zvezi dvomočni prašniki različno veliki prašniki pri isti rastlinski vrsti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvonaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
|
|
dvótarífen |
navadno v zvezi dvotarifni števec števec, ki meri porabljeno električno energijo ločeno glede na dve različni tarifi; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvotematski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega so se za skladenjsko različno oblikovane tipe metaforičnih izjav, ki jih je s pojmoma »metafora in absentia« (preprosteje enotematska ali evokativna) nasproti »metafora in praesentia« (dvotematska ali konfrontacijska) razlikovala že antična retorika, izoblikovale tri konkurencne razlagalne teorije: substitucijska, primerjalna in interakcijska.
|
|
dvótírnost |
obravnavanje, reševanje česa na dva različna načina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoventilatorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta je daleč najkvalitetnejši del sistema, dvoventilatorska različica pa je primerna tudi za sisteme z več peltierji.
|
|
dvozob |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvsem so to različne petunije, surfinije in njihova miniaturna izdaja z imenom milijon zvončkov. Tu so še različne lobelije, dvozob, modri čudež, moljevka, oranžni krinkar, bakopa in podobni.
|
|
džamun |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji (Bharatu) imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam khir, galub džamun, džilebi, ladu, majsore pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
džilebi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam kir, galub džamun, džilebi, ladu, majsor pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
eklekticízem |
prevzemanje in spajanje različnih sistemov, pogledov, ugotovitev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekléktik |
kdor prevzema in spaja različne sisteme, poglede, ugotovitve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekliméter |
teh. geodetska priprava za posredno določanje višinske razlike med dvema točkama; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ekorazličica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
ekotíp |
biol. organizmi z določeno, okolju prilagojeno obliko, a različno dedno osnovo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksantém |
med. bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici; izpuščaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksogamíja |
sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspanzíja |
1. osvajalno širjenje oblasti in različnih vplivov na tuje ozemlje, prodiranje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ékstra |
pog. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktron |
1. num. zlitina zlata in srebra, ki se je v stari Grčiji uporabljala za kovanje zlatnikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enák |
1. ki se po lastnostih, značilnostih ujema, ne razlikuje; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakosméren |
fiz. ki ima v različnih smereh enake fizikalne lastnosti; izotropen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
energetízem |
filoz. filozofska smer, po kateri je vse bivajoče rezultat delovanja različnih oblik energije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enharmoníja |
muz. pojav, da se more isti ton zapisati z različnimi notami, s čimer se spremeni njegova funkcionalnost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epinglé |
tekst. 1. ripsasta tkanina za ženske obleke in plašče iz različno debelih votkovnih niti, navadno svilena ali volnena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erótika |
knjiž. ljubezen, ki izvira iz razlike med spoloma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
evtéktik |
kem. zlitina ali zmes v takem razmerju sestavin, da ima najnižje možno strdišče; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fêrokróm |
metal. zlitina železa in kroma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fêromangán |
metal. zlitina železa in mangana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fêrosilícij |
metal. zlitina železa in silicija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
fêrozlítina |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
fêro... |
nanašajoč se na zlitine z železom:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fitocenóza |
biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fólder |
tur. na različne načine preganjen ali zložen prospekt:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
foném |
lingv. glas kot nosilec pomenskega razlikovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
fotokrómen |
fiz., kem. ki spreminja svojo barvo pri različnih stopnjah osvetlitve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótomontáža |
fotografija, narejena iz različnih posnetkov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frakcionírati |
fiz. postopno ločevati tekoče zmesi na sestavine na osnovi njihovih različnih vrelišč ali različne topnosti:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galantín |
gastr. belo meso, zvito in napolnjeno z različnimi nadevi, kot hladna jed:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gambúzija |
zool. majhna živobarvna riba, ki se hrani z ličinkami komarja mrzličarja, Gambusia affinis:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gibánica |
gastr. jed iz vlečenega testa v več plasteh z različnimi nadevi, znana v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gledálec |
kdor gleda, navadno kot udeleženec različnih predstav, prireditev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnusnomrzel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
graševína |
zastar. rizling:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gravúra |
um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v različne plošče omogoča ostro črtno risbo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grélec |
1. grelna naprava ali priprava različnih oblik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grélnik |
grelna naprava ali priprava različnih oblik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
grízli |
velik severnoameriški medved rumenkasto rjave ali sive barve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
grízlica |
nav. mn., zool. žuželke, katerih ličinke uničujejo iglice, liste, sadeže, Hymenoptera:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
grizlijev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
| | |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
