|
zakrílce |
aer. del na zadnjem robu krila ob trupu letala, ki z odklonom navzdol omogoča manjšo hitrost pri vzletu in pristanku:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaktualizírati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zamrzoválnica |
prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamrzoválnik |
naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesênec |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zanesenják |
kdor se zaneseno zavzema, navdušuje za kaj in tako tudi dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapatist |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zapletujoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zaprédek |
iz niti, vlaken narejen ovoj bube nekaterih metuljev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapresketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
záptija |
v turškem okolju, nekdaj stražnik, orožnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapustíti |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapúščati |
1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem dela, da ni več na določenem mestu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarastlína |
kar nastane na poškodovanem mestu, ko se tkivo zaraste, zaceli:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaratustrijanstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
wiki
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaretušírati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zarotováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zarúliti |
knjiž. zatuliti, zarjoveti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zascáti |
-ščíjem tudi -ščím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaskékati |
-am tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zastírati |
1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastŕgati |
-am tudi -stŕžem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zastrukturírati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zastúditi |
knjiž., z dajalnikom zagnusiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasvít |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaščípati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaščít |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaščúvati |
-am tudi -újem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zašklebetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškrábati |
-am tudi -ljem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškrepetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškrgetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškropotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaškržetáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaštudírati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaštúliti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatetúrati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zatílje |
zadnji del glave in vratu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatímati |
-am tudi -ljem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatresketáti |
-ám tudi -éčem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zatúcniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatugováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatúhel |
-hla -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatúhtati |
pog. začeti premišljati, razglabljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatulíti |
1. oglasiti se z močnim, zateglim, temnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatúljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatúpiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatúrčati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatúrkati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatúrski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatúšati |
nižje pog. prikriti, zakriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatútati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéden |
1. ki se zaveda svoje pripadnosti kaki skupnosti, nazoru in to tudi javno kaže, izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
8.101 8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 