|
dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
|
domarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sicer pa so bili različni dogodki in domarska ustvarjanja posebna oblika subverzije ustaljenih navad in načinov mišljenja.
|
|
doména |
1. področje ustvarjanja, delovanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
domík |
jur. dodelitev izdražene stvari najboljšemu ponudniku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domísličnost |
knjiž. sposobnost ustvarjati, oblikovati domislice:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domnevajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hkrati, najsi so se še tako bali zaradi možnosti novega medija, so ključni teoretiki elit, govoreč iz družbe blagostanja in domnevajoč enakomerni napredek, pozdravljali pojav elektronske slike skoraj kot ponovljeno dejanje stvarjenja sveta.
|
|
donosnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ključne besede: nadomestljiva vrednost, vrednost pri uporabi, čista prodajna cena, denar ustvarjajoča enota, knjigovodska vrednost, nabavnovrednostna metoda, prodajnovrednostna metoda, donosnostna metoda, reprodukcijska vrednost, nadomestitvena vrednost, fizično poslabšanje ...
|
|
dopisljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če izberemo, da CD plošče ne zaključimo (ker smo porabili manj prostora, kot je pomnilniška kapaciteta plošče) in ustvarimo tako imenovano dopisljivo CD ploščo (multisession) lahko nanjo dopisujemo informacijo dokler le ta ni polna.
|
|
doprojektirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Skoraj dnevno so se stvari spreminjale, usklajevale oz. doprojektirale.
|
|
dosežkovno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In če nikakor ne moremo prenehati s stvarnimi družbenimi analizami - analiziramo kvantiteto življenja in ne njegovih kvalitet, v katerih človek ni svobodno bitje, ampak je stvar, objekt odtujenega mi -, družbeno rast nezavedno spreminjamo v družbeni razvoj, spontano združevanje pa v institucionalno hierarhijo, v ekspanzijo in dominacijo učinkovitega, dosežkovno orientiranega, reduciranega človeka.
|
|
dotikljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Eno" kot stalna osnova in možnost - vznikanje mene in stvari v stvarnost nima nobene nujnosti, nobenega razloga - je navzočnost Enega, Eno-v-mnogem, dotikljivo Eno.
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
dožgati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega naj bi bil Igor, s katerim sta v vseh teh letih svečo za razgrajaško svečo dožgala do samega podstavka, vedno pripravljen za zabavo, nikoli manjkajoči udeleženec in pa tudi redni iniciator vseh stvari, kjer se podira karkoli starega, znucanega in zdolgočasenega.
|
|
doživljajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Onstran učenjaštva je lahko človek tudi videc in modrijan ter doživljajoč s sočlovekom in ustvarjajoč človek v sebi.
|
|
doživljan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob psalmski simboliki srce, oko, doživljani tudi na najvišji ravni povsem konkretno, so odprta vrata v svet staroorientalske miselnosti, ki je bila v očeh vseh pristnih pesnikov psalmov samo nikoli dokončno izpeta hvalnica stvarstva.
|
|
doživljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsaka v duši doživljena stvar je iztrgana iz večnosti.
|
|
dramaterapija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Program: Različni načini branja in branje različne literature, poskusili bi z dramaterapijo in ustvarjalnim pisanjem ter si ogledali CTK in NUK.
|
|
dramátika |
1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je drama:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dramatopisec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zadnje desetletje je Eugeniusz Knapik skupaj z dramatopiscem in slikarjem Janem Fabrejem posvetil v celoti ustvarjanju operne trilogije The Minds of Helena Troubleyn.
|
|
|
povezave:
|
|
dramatúrškoustvarjálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drobnjákar |
ekspr. kdor pripisuje drobnim, malo pomembnim stvarem prevelik pomen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoglèd |
optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari; mikroskop:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtínar |
ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtínčar |
ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtínčarski |
ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtínčarstvo |
ekspr. potegovanje, boj za malo pomembne stvari:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenofinančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
|
|
družbenolastninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbenolastninska vizija upravljanja družbe je stvar preteklosti, morda tudi prihodnosti, nikakor pa ne sedanjosti.
|
|
državnokomercialen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ustvarjalci slovenske državnokomercialne televizijske hiše so nas presenetili z novo oddajo Odmevi.
|
|
državotvóren |
ki ima sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državotvórnost |
sposobnost za tvorjenje, ustvaritev države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duál |
lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari; dvojina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dubléta |
vsaka od dveh ali več enakih stvari, dvojnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublírati |
1. knjiž. na osnovi ene stvari, predmeta narediti enega ali več prav takih:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúcat |
raba peša skupina dvanajstih istovrstnih kosov, stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
duhamornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani so gospodje izboljševalci sveta pripravljeni sprejeti kot neke vrste obvezno mašo še tako zateženo duhamornost, če gre za slikanje "sovražnika", če gre za pravično socialno in politično stvar, ki ni na ideološkem indeksu, če je "politično korektna", kot temu pravijo danes že sramežljivo samokritično.
|
|
duhovnjaštvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utrjevanje sodobne intelektualne poti, ki se izogiba na eni strani skrajnemu scientizmu, igri moči in žargona, ki ne omogoča ustvarjalne komunikacije med ustvarjalci in občinstvom; na drugi strani pa se izogiba tudi raznim novodobnim oblikam duhovnjaštva, ki se v svojem pretiranem iskanju spiritualnih vrednot odpovedujejo racionalnosti; kljub temu pa od ene in druge sfere sprejema posamezne logično tehtne in duhovno pozitivne vrednote.
|
|
dváinpétdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Predstavljenih je dvainpetdeset portretov iz celotnega ustvarjalnega opusa Jožefa Tominca, pet kašmirskih šalov, ki so bili priljubljen modni dodatek ženske garderobe v prvi polovici 19. stoletja in štirje umetnoobrtni predmeti, kakršne najdemo na Tominčevih slikah.
|
dvigajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podoba, ki so si jo o terenskih vozilih ustvarili zanesenjaki, željni prah dvigajočega drvenja po zapuščenih stezah, počasi bledi.
|
|
dvocev |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V zadnjih EAX (environmental audio extensions) Liveware 3.0 gredo lahko zvočni ustvarjalci celo tako daleč, da ti zvok sovražnikove dvocevi (subwoofer) skorajda odpihne glavo ali noge.
|
|
dvoinpoluren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posebna izdaja na dveh diskih prinaša komentarje, video spote, televizijske spote, 6-delni, dvoinpolurni dokumentarec o snemanju, snemalno knjigo s komentarji režiserja ter še mnoge druge stvari.
|
|
dvojína |
lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dvólíčnost |
biol., min. pojav, da ima bitje ali stvar iste vrste dve različni obliki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
|
ednína |
lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
egalizírati |
knjiž. narediti stvari enake, enako vredne; izenačiti, izravnati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eidétika |
psih. živo, nazorno predstavljanje videnih, doživetih stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekscés |
prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksegéza |
knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksemplár |
vsaka od več istovrstnih stvari; primerek, vzorec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksisténca |
1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksteritoriálnost |
jur. nepodrejenost osebe ali stvari oblasti države, na katere ozemlju s posebnim privoljenjem biva, je:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstravagánca |
1. nav. mn. ekstravagantno početje ali stvar:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elaborát |
izčrpen, strokovno dokumentiran spis o kaki stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
elektroustvarjalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
elíten |
ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôten |
1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Éolov |
muz., v zvezi Eolova harfa, nekdaj harfa, katere strune trese veter, da ustvarjajo posebne zvočne učinke; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigrám |
lit. kratka pesem, ki na oster in duhovit način govori o kaki osebi, stvari ali dogodku, puščica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
épika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epóha |
knjiž., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
êra |
navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; doba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
esejístika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etikéta |
ploščica, list, za glavne ali posebne označbe stvari, na katero je pritrjen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fabulírati |
knjiž. ustvarjati, oblikovati fabulo v literarnem delu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fabulíst |
knjiž. kdor ustvarja, oblikuje fabulo v literarnem delu, pripovednik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fabulístika |
knjiž. ustvarjanje, oblikovanje fabule v literarnem delu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
feljtonístika |
lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fenomenalízem |
filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figurácija |
1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figurálik |
um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
figurálika |
um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
filmskoustvarjalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
flúid |
1. knjiž. razpoloženjski vpliv, ki ga širi kaka stvar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
fórma |
1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fórmula |
1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fórum |
navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fragmènt |
1. ohranjen ostanek kake stvaritve, navadno umetniške:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fúndus |
knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ga |
rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
garnitúra |
navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
generírati |
1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geniálen |
ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geniálnost |
najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
génij |
1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
