|
dváindevétdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Danes se je preselila v dom ostarelih - gospa majhne postave, zelo razumna in ponosna na svojih dvaindevetdeset let starosti.
|
dváinósemdeset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Rimski zgodovinar Plinij je zapisal, da je cesarica Julija, žena cesarja Avgusta, pripisovala svojo visoko starost, dvainosemdeset let, uživanju vina "pucino", ki so ga pridelovali na kamnitih gričih nedaleč od izvira reke Timav, to je na kraški planoti.
|
dváinštírideset |
-ih; štev., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
Primer: Koristen je za psihologe, ki delajo z otroki, starimi od enega do dvainštirideset mesecev, pa tudi s starejšimi otroki, ki kažejo kakšne koli motnje v razvoju, in njihovimi straši.
|
dvájsetléten |
1. star dvajset let:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvájsetlétnik |
dvajset let star moški:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvanajstfunten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
2 dvanajstfuntna topa z ležišči in starimi kolesi
|
|
dvánajstléten |
1. star dvanajst let:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvéléten |
1. star dve leti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvér |
nav. mn., star. vrata:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvestotka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Js sm naredil neki podobnega z svojo voodoojko-en star cooler iz dvestotke sm dal gor-na rebra,ker pač nism mogu to pršravfat sm ga nekako zagozdil gor z vijaki in je lepo držalo.
|
|
dvigáča |
zastar. dvigalo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoidentiteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na isto temo je Evropska unija leta 1997 odobrila tudi projekt Phare Lien z naslovom Izobraževanje romskih staršev za dvojezično in dvoidentitetno vzgojo otrok.
|
|
dvójba |
zastar. dvom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvójčič |
zastar. dvojček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvojíčnik |
zastar. kdor je komu izredno podoben, zlasti po zunanjosti; dvojnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvojíti |
zastar. dvomiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dvojkica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Stara sem 23 let in me zanima, če je možno na kakšen način odpraviti moteče štrlenje navzven pri dveh zgornjih zobeh (mislim, da sta dvojkici, na obeh straneh, desna stran je bolj izrazito štrleča).
|
|
dvójnat |
star. dvojen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvókólen |
star. dvokolesen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvokratnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Računalniški pogoni so prišli poleti istega leta in največjega uspeha je bil deležen Creativov dvokratnik (enemu naših hlapičev kljub starosti še vedno zvesto rabi).
|
|
dvókróvnik |
zastar. dvokrilnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóléten |
1. star dve leti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvómba |
zastar. dvom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvorjániti |
zastar. dvoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórnica |
star. dvorjanka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórnik |
star. dvorjan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
|
povezave:
|
|
dvóstarešínstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dvostarševski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ampak dvostarševska družina ni prav nobena garancija ničesar.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dvostarševstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
dvóznáčen |
zastar. 1. dvopomenski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóznáčnost |
zastar. 1. dvopomenskost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
edíl |
zgod. nadzornik javnega reda, tržne organizacije, javnih zgradb ter organizator javnih prireditev v starem Rimu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edínica |
star. edinka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
edínščina |
star. 1. revščina, pomanjkanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eféb |
1. pri starih Grkih mladenič svobodnega rodu, star okoli 18 let:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efikásen |
zastar. učinkovit, uspešen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efór |
zgod. vsak od petih voljenih nadzornikov javnega življenja s civilno sodno oblastjo v stari Šparti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egálen |
zastar. nepomemben, nevažen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egiptologíja |
veda o stari egiptovski zgodovini, kulturi in jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksámen |
star. izpit:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksaminánd |
star. izpraševanec {pri izpitu}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksaminírati |
star. izpraševati {pri izpitu}:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksêmpel |
star. spodbuden ali svarilen zgled; vzor, svarilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibít |
zastar. listina, s katero se predlaga, prosi ali zahteva postopek pri upravnih ali sodnih organih; vloga; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspedítorica |
v stari Avstriji uradnica, ki samostojno opravlja službo na pošti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eleátski |
filoz. nanašajoč se na starogrško filozofsko smer, po kateri je bit večna, enotna in nespremenljiva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktron |
1. num. zlitina zlata in srebra, ki se je v stari Grčiji uporabljala za kovanje zlatnikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
elevzínski |
v zvezi elevzinski misteriji, pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
empírski |
zastar. empiričen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enakolíčnost |
zastar. enoličnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
enakostar |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ênekráti |
zastar. nekajkrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enodôben |
gozd., v zvezi enodobni gozd gozd, ki ima drevesa približno enake starosti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enójnost |
star. enotnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoléten |
1. star eno leto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolétnik |
1. kdor je star eno leto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enólik |
star. enako velik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoméren |
star. enakomeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enomérnost |
star. enoličnost, monotonost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enomíseln |
star. 1. ki je enakih, istih misli:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enoóčnik |
star. monokel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênostáničen |
zastar. enoceličen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
enostarešinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ênostarešínstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
enostarševski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
enostarševstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
enotér |
star. ki je ene, iste vrste:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enotéren |
star. enovit, enoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enotérnost |
star. enotnost, istovrstnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoznáčen |
zastar. enopomenski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eocén |
geol. srednja doba starejšega terciarja; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eponím |
pri Asircih in starih Grkih najvišji uradnik, po katerem se imenuje leto, za katero je izvoljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
estétiški |
zastar. estetski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ešofírati se |
zastar. razburjati se, razvnemati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
etablírati |
star. ustanoviti, postaviti, osnovati:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
étimon |
lingv. najstarejša besedna oblika, iz katere se lahko izvaja kaka beseda; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
| | |
501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 
