|
čebéziti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: To moram slišati od lastnega sina! Ne, ne! Tako čebezijo slabiči. Mi pa, Karničniki, nismo slabiči.
|
čebulnato |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... samo v opozorilo, če se kdo odpravlja in ima švoh želodec: hrana je totalno zanič (mastno, slano in čebulnato)...
|
|
čečénski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Izmečki, ki jih RTV Slovenija vztrajno imenuje »upornike«, so zagrozili, da bodo ubili 50 talcev za vsakega svojega ubitega. FSB naj bi že ugotovila, da so mutanti prišli iz Inguške vasi, ki je baje čisto čečenska.
|
čečkaríja |
slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čečkáriti |
slabš. sestavljati, pisati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čedálje |
s primernikom izraža postopno naraščanje ali upadanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čedáljebòlj |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Resnici na ljubo barve vaše strani čedaljebolj ustrezajo tudi prispevkom.
|
čedno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uuuu, čedno prikrito oglaševanje.
|
|
čèf |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Drugod po Sloveniji delajo ptiči: čiv, čiv, čiv? V Ljubljani pa: čef, čef, čef.
|
|
povezave:
|
|
čéhoslováški |
pog. češkoslovaški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čehoslováštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čeladarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Demonstracije so se končale še z zadnjimi vzkliki "Hlapci! Hlapci!" in "Svinje čeladarske!", razen sončarice in obilnih količin konjskega dreka, ki ga čete notranjega ministrstva za sabo v nasprotju s protestniki seveda niso odstranile, pa niso pustile tragičnih posledic za nikogar.
|
|
čeljustáč |
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čeljustáti |
slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čeljustàv |
slabš. ki vsebinsko prazno, nespametno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čeljústiti se |
slabš. hvaliti se, bahati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čeljústnik |
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čêloma |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čeméren |
ki je {navadno} slabe volje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čemerno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali njihovo vino je moralo biti precej cvičkasto kajti držali so se strašno kislo in čemerno.
|
|
čemú |
1. vprašuje po namenu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čenčálast |
slabš. čenčast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čenčúra |
slabš. čenčač:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čepún |
nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čepúr |
nar. posoda za shranjevanje osle pri košnji; oselnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
česlíka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
česlíkovina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
česljánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
česljáti |
česati v kratkih potegljajih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
česljíka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
česljíkovina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
česnáč |
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česnáti |
slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
često |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pogosto: To velja zlasti za kultne stavbe; ker pa je bila civilna oblast v prenekaterih družbah tesno povezana z religijo, so bile podobnim pravilom često podrejene tudi upravne stavbe in včasih celotni naselbinski kompleksi.
|
|
čéstokdàj |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
čéstokrat |
knjiž. mnogokrat, pogosto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čèš |
za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponavadi se oba subjekta, oblikovana v državah in v nacijah, soočita tako, da med sabo tekmujeta ali češče: se vojskujeta.
|
|
|
povezave:
|
|
češkoslovanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čéškoslováščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čéškoslováški |
nanašajoč se na Češkoslovaško:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
češkoslovenski |
gl. češkoslovaški; prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
češkoslovenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V drugi četrtini 7. stoletja so dravograjski Slovenci živeli v svobodni češkoslovenski Samovi in Valukovi plemenski zvezi, nato stoletja dolgo v samostojni kneževini Karantaniji.
|
|
|
povezave:
|
|
čéšpa |
nar. sliva, češplja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čéšplja |
sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad; sliva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čéšpljevec |
1. slivovka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čéšpljica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če kdo najde rimo, mu bom jaz nastavila pravo slovensko dišečo češpljico za nagrado.
|
čétoma |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
četovodkinja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Četovodkinja Katja nam je prinesla viteške obleke z naročilom, da nas vitezi Temlarji pričakujejo (mi seveda še nismo bili vitezi morali smo se še izkazati).
|
|
četŕt |
1. izraža del na štiri enake dele razdeljene; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četŕtič |
1. pri ponavljanju na četrtem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četŕtikrat |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
četrtnoskupnostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
četŕtokrat |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
četrtolétnik |
redko dijak ali slušatelj četrtega letnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četrtošólček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Mislim da je najmlajša doba primerljiva z našimi četrtošolčki.
|
četrtošólski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Če si mislil na četrtek, ki bo čez dva dni...menim, da je prišlo do nesporazuma, ker je "avtor" na rednem četrtošolskem popotovanju, tak da ta četrtek ziher nič ne bo.
|
četvérec |
1. šport. tekmovalni čoln za štiri veslače:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
četvérički |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
četveroknjižje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temeljno dogajanje zadeva kmečko rodovino Trlepov iz Malega Gabra pri Stični, na kar usmerjata tudi podnaslova osrednjih dveh knjig četveroknjižja: Stiški svobodnjak in Stiški tlačan.
|
|
|
povezave:
|
|
četverovesláč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
čéz |
1. izraža; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čezdálje |
redko čedalje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čezdisciplinarno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
čezgeneracijsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporaben, a nikakor enoznačen odgovor daje Rizman (1999) s členitvijo nacionalne identitete na vsaj v tri najrelevantnejše sestavine: prva je skupnost, ki jo je Jürgen Habermas poimenoval `ustavni patriotizem' in se nanaša na zavezanost političnemu kodeksu; druga je predstava, ki jo ima konkretna politična skupnost o sami sebi, to je način `zamišljene skupnosti', ki medsebojno in čezgeneracijsko povezuje ljudi; tretji element nacionalne identitete pa zadeva posameznikov individualni odnos do (svoje) skupnosti, torej obliko in način osebne identifikacije s simboli kolektivne identitete.
|
|
čézinčéz |
1. izraža razprostranjenost po vsej površini:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | |
1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 
