|
|
povezave:
|
|
zaslužljívost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaslúžnež |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaslužnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaslúžnik |
ekspr. zaslužen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaslúžništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaslúžnost |
lastnost, značilnost zaslužnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaslužnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasl. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zasméhoma |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zasmehovaje |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasmŕkati |
večkrat glasno potegniti sluz, zrak v nos:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasodíti |
redko presoditi, pomisliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasramujoče |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zástava |
avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
|
povezave:
|
|
zastavoslovec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zastavosloven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zastavoslovje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zastókati |
1. dati slaboten, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastónj |
1. brez plačila, brezplačno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastòp |
zgod., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji skupina ljudi, ki na podlagi samouprave vodi določeno skupnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastópstvo |
1. dejavnost opravljanja pravnih poslov za druge:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastréljati |
žarg., šport. z napačnim, slabim streljanjem zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasúmiti |
brez {potrjenega} dokaza pomisliti, da je kdo ali kaj lahko v zvezi s čim slabim, nedovoljenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvêtla |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zasvetlíkati se |
oddati, dati v kratkih presledkih svetlobo, navadno neizrazito, slabo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasvinjáti |
slabš. zamazati, onesnažiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašantáti |
slabš. zašepati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušmáriti |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašúštrati |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégadélj |
star. zato:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatégavóljo |
zastar. zato:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategovaje |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zatém |
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zató |
I. 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatóje |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zatopotáti |
večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatórej |
zato:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrapáti se |
pog., slabš. zaljubiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕdno |
1. izraža popolno prepričanost o čem:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕdo |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaumsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
záutra |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
záutro |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
zavaljúh |
slabš. valjasto debel človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavarováti |
1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj {bolj} varno pred čim slabim, nezaželenim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavdóm |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
zavečéra |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
zavédoma |
star. zavestno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zavesláj |
1. odriv vode z veslom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zavesláti |
1. začeti veslati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zavesljáj |
zaveslaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zavestno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavibrírati |
zanihati, zatresti se s kratkimi, hitrimi nihaji, tresljaji:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavínkoma |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
zavkràj |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
zavlačevalsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavlačúgati |
slabš. zapraviti z vlačuganjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavmàn |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
zavôdo |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zavóženec |
pog., ekspr. kdor pride, se spravi v slab, neugoden položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženost |
pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrèd |
nar. zgodaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrstjó |
star. zapovrstjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕžek |
1. ed. slabi, nekvalitetni izdelki; izmeček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavsègatégadélj |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zavsèm |
star. popolnoma, čisto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavséma |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavzdíhniti |
1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzeto |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zazdàj |
za ta čas, trenutek:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazibávati |
navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
16.900 17.000 17.100 17.200 17.300 17.400 17.500 17.600 17.700 17.800 
