obsúti |
1. vreči večjo količino česa sipkega, drobnega na koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
odkréčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
odmèt |
glagolnik od odvreči ali odmetati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odmrmráti |
nerazločno, tiho povedati, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
odpréči |
odpeti vprežno žival in ji sneti vprežno opremo; izpreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
odpréčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
odprídigati |
ekspr. reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
odrêči |
navadno z dajalnikom 1. meniti, trditi, da kdo ni upravičen do tega, kar nakazuje določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
odrèk |
glagolnik od odreči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
odréka |
knjiž. glagolnik od odreči ali odrekati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
odvréči |
1. z metom narediti, da kaj preneha biti pri osebku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
odvrnljív |
ki se da odvrniti, preprečiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ojágnjiti se |
nav. 3. os. roditi, povreči jagnje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ókom |
zastar., v zvezi priti v okom odvrniti, onemogočiti, preprečiti:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
oleporečiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
omética |
obrt. vbod, s katerim se obšije rob, da se prepreči cefranje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
òn |
1. izraža osebo ali stvar, ki je govoreči ne enači s seboj in ne ogovarja; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
onesrečitev |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
onesréčiti |
narediti, povzročiti, da postane kdo nesrečen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
oponêsti |
1. reči tako, kot je rekel kdo drug, navadno z namenom smešiti, žaliti ga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
oporêči |
1. z dajalnikom z besedami izraziti nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
opovréči |
zastar. ovreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
oprasíti se |
nav. 3. os. roditi, povreči prašička:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
opréči |
opréžem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
osmréčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
osŕčnik |
anat. vrečica, ki obdaja srce:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
osrečítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
osrečítev |
glagolnik od osrečiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
osréčiti |
narediti, povzročiti, da postane kdo srečen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
otelíti se |
nav. 3. os. roditi, povreči tele:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ovréči |
1. ugotoviti in pokazati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ovrgljív |
ki se da ovreči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ovŕžba |
glagolnik od ovreči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ožrebíti se |
nav. 3. os. roditi, povreči žrebe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pesmareč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
písniti |
ekspr., navadno z nikalnico spregovoriti, reči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pljúniti |
1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
podkrepelíti |
star. vreči v koga poleno, krepelce:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
podpréči |
-préžem; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
podrobíti |
ekspr. brezobzirno reči, zavrniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
podvréči |
1. narediti, da je kdo v takem odnosu do koga, da mora upoštevati njegovo voljo, zahteve; podrediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
pofrtíčiti se |
nav. 3. os., pog., ekspr. ne čisto posrečiti se, izjaloviti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogasíti |
onemogočiti, preprečiti gorenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pogostíti |
postreči gostu z jedmi in pijačami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
poleporečiti |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
pomomljáti |
nav. ekspr. nerazločno, bolj tiho reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
pomrmráti |
mrmraje reči, povedati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ponesréčenec |
kdor se ponesreči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ponesréčenka |
ženska, ki se ponesreči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ponesréči |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
ponesrečítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
ponesréčiti se |
1. poškodovati se, umreti v nesreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
poodvréči |
-vŕžem; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|