|
beléženje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Cattafijeva poezija se včasih zdi eklektično beleženje mimobežnih vtisov nekje med hermetizmom in neorealizmom (podobno kot tako rekoč vsa sodobna ital. poezija), vendar neredko osupne z ostro, predirno, skrajno subtilno lucidnostjo (kot »col coltello«, z nožem, cit. pesem Metodologia); trdota kot stržen v naslovu najpomembnejshe zbirke Kost, dusha (L’osso, l’anima, 1964); kot sam pravi, je položaj pesnika preprosto človeški, pesem pa je krvavo eksistencialno dejanje.
|
besedilopisje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegova sporočila, ujeta v karseda preproste rime, ne predstavljajo vrha besedilopisja niti v polju pop glasbe.
|
|
bibliofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Niso redki pojavi bibliofobije in celó biblioklastije. - Knjig in drugih gradiv je sicer ogromno, branja pa vse manj, še zlasti tistega branja, ki ni v službi neposrednega pragmatičnega cilja ali pa preprostega kratkočasenja.
|
|
biokatalitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kvasovke biokatalitično pretvarjajo nekaj preprostih sestavin (sladkorji, dušikove spojine, vitamini) v tisoče sekundarnih fermentacijskih produktov, kar v končni fazi daje vinu karakter.
|
|
biosušilnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naposled se vprašamo, kako pa najboj naravno shranimo nekatera živila, ki smo jih bili navajeni zamrzovati? Veliko je dobrih receptov, le nanje smo skoraj pozabili: preprosto je vlaganje v steklene kozarce ali steklenice, seveda brez kemičnih dodatkov, sušenje v biosušilniku, peči, pečici ali na zraku, naravno kisanje v zimskem času, soljenje (ribe), vlaganje v maščobo.
|
|
bisága |
nekdaj preprosta {dvodelna} popotna torba ali vreča za čez ramo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bistró |
zlasti v francoskem okolju manjša, preprosta restavracija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bokožívčnik |
nav. mn., zool. mehkužci s preprosto razvitim živčevjem in drugimi organskimi sistemi, Amphineura; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
bralnorazvojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdi se, da rezultati potrjujejo bralnorazvojno teorijo, po kateri je otrok v tej starosti »že presegel preprosto klasično pravljico«.
|
|
breznamenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Smith opozarja na drugi zakon termodinamike, ki pravi, da se entropija zaprtega sistema neprestano povečuje - preprosto povedano to pomeni, da se v nekem zaprtem okolju neprestano povečujeta kaos in breznamenskost; zmanjšuje se stopnja urejenosti.
|
|
brezsenzorski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Primerni najugodnejši brezsenzorski regulatorji - iz motorja se lahko potem preprosto odstrani Hallove senzorje: MGM TMM Compro 40 A, Jeti 40 A ali 70 A, Jeti/Hacker Navy 40 A, itd.
|
|
brezželjenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Kaj je bistvo hiše? / Praznina / Korist je v snovnem, v brezsnovnosti bistvo. / Brezimna je preprostost, ki v njej ugašajo želje; / z brezželjenostjo mir se pojavi, / svet sam se od sebe popravi. ...
|
|
brlívka |
preprosta svetilka, navadno na olje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brnač |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dijaki znajo s poskusi (lonček s črnilom, brnač, glasbene vilice) pokazati odvisnost lege od časa za nihanje preprostih nihal, ki nihajo sinusno.
|
|
brúnik |
redko preprost čoln iz enega debla; drevak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cép |
nav. mn. 1. preprosto orodje za ročno mlačev; cepec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cépec |
1. preprosto orodje za ročno mlačev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudodélstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kako si neki priznavajo "karizmo" vsi tisti, ki nimajo moči čudodelstva in niso preprosto šemežni sejmarski magui, tudi pred predcerkvenimi proščenji?
|
čúpa |
nar. primorsko, nekdaj preprost ribiški čoln iz enega debla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dealociranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpreprostejši primer tega so alociranje in dealociranje kazalcev, ki jih uporabljamo v programu.
|
|
deavtomatizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem ne smemo spregledati, da jezikovna deavtomatizacija pomeni konec koncev tudi miselno deavtomatizacijo - kar z nekoliko drugačnega zornega kota pojasnjuje zapisano misel o relativizaciji ideje (ki jo je treba razumeti v dovolj širokem pomenu) v umetnostnih in oblikovanih neumetnostnih besedilih (na tem mestu se ne morem spuščati v razpravljanje, ali lahko oblikovano neumetnostno besedilo preprosto enačimo z retoričnim neumetnostnim besedilom ali pa tega ne smemo storiti).
|
|
deblák |
preprost čoln iz enega debla; drevak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deleksikalizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na začetku so navedene najpreprostejše, ki jih večina bralcev razume zelo podobno: tiste, katerih motivacija je naslonjena na splošno znane in intersubjektivno priznane konotacije pomožne teme; tiste, v katerih lahko prepoznamo metaforične substitucije; drugotne deleksikalizacije oz. oživitve stereotipnih preimenovanj in prevzetih toposov.
|
|
detektírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tri bistvene podatke, tj. izpad elektrike, šibko baterijo in prekinitev kabla ter morebitno preobremenitev (kolikor jaz vem, ti LEDice kaj več informacij ne dajo) lahko detektiraš tudi s preprostim branjem nekaterih registrov serijskega porta.
|
diafoníja |
muz. najstarejše in najbolj preprosto večglasje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diakroničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zgradba strani, vodljivost, je navidez lahka in preprosta, toda zmogljivost strani je rekonstruirana zgradba, ki je operativna na dveh nivojih: po eni strani je to sestav diakroničnega, skoraj neresničnega potovanja, neke vrste virtualno potapljanje, potapljanje v znaku Erosa in Tanatosa, po drugi strani pa je miselni operativni sestav možnih tujih, dejanskih, kaotičnih in naključnih potapljanj v zgodovino, spomin, filmske podobe in upanje.
|
|
divjerasel |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najbolj popularen in najpreprostejši način uživanja je bhang, ki pomeni kuhanje in sekljanje listov divjerasle rastline, iz katerih se pripravlja mleko ali čaj.
|
|
dólbenka |
preprost čoln, izdolben iz enega debla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotikajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Niso si mogli očitati preprostosti, in sprijaznjenost z mislimi, da navsezadnje nočejo zapletati svojega tokratnega početja, jim ni dala poleta proti potrkavanju med seboj dotikajočih se vej.
|
|
dramatizirajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na tematski in pripovedni ravni ga odlikuje čut za atmosfero, tudi za povsem neugledne, efemerne realije, za fabulativne okruške iz družinskih in intimnih scenarijev brez dramatizirajoče arhitekture in brez pretenzij po sporočilni globini; stilno pa se odmika od eklekticizma in manierizma medbsedilno-metafikcijskega postmodernizma tako, da goji videz preprostosti, neumetelnosti in/ali se odpira pogovornosti, vendar ne več zato, da bi ta postala stilno zaznamovana kategorija.
|
|
drevák |
preprost čoln iz enega debla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvohod |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker ga družina zavrne, se Derek vrne na Manhattan, a Hanslova priljubljenost je zanj preveč, preprosto je ne prenese, zato ga izzove na manekenski 'dvohod', da bi enkrat za vselej dokazal, kdo je boljši. Iz medsebojne nestrpnosti se med manekenoma nazadnje razvije prijateljstvo in medsebojno spoštovanje.
|
|
dvotematski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg tega so se za skladenjsko različno oblikovane tipe metaforičnih izjav, ki jih je s pojmoma »metafora in absentia« (preprosteje enotematska ali evokativna) nasproti »metafora in praesentia« (dvotematska ali konfrontacijska) razlikovala že antična retorika, izoblikovale tri konkurencne razlagalne teorije: substitucijska, primerjalna in interakcijska.
|
|
enolônčnica |
preprosta jed iz več vrst živil:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enostáven |
1. preprost, nezapleten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eolít |
arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
epigenéza |
biol. teorija, da se v osebnem razvoju iz preprostega začetnega stanja razvije vse bolj kompliciran organizem; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glažúta |
nekdaj preprosta steklarna, navadno v bližini gozdov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gódec |
kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grót |
lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izdólbenec |
redko preprost čoln iz enega debla; drevak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
izkúh |
nekdaj preprosta, cenena javna kuhinja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jánez |
ekspr. nekoliko okoren, neiznajdljiv, preprost fant:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
kájža |
nav. ekspr. majhna, preprosta hiša:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kavatína |
muz., v 18. in 19. stoletju kratka, preprosta pesem brez ponavljanja besed, stavkov, zlasti v operi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kolovòz |
1. ozka, preprosta pot za vprežna vozila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kóvica |
teh. preprost element, s katerim se vežejo pločevinasti deli:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kranjìč |
čeb. preprost lesen nizek panj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kŕčma |
preprost gostinski lokal, v katerem se streže navadno samo s pijačami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lámpa |
nižje pog. svetilka, zlasti preprostejša:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
laníščnica |
nar. vzhodno preprosta stavba za sušenje lanu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lapidáren |
ki zaradi kratkosti, preprostosti učinkuje zelo resno, prvinsko; zgoščen, jedrnat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lásnica |
preprosta priprava iz dveh vzporednih krakov za pritrjevanje, spenjanje las:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
latérna |
1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
latêrna mágika |
nekdaj preprosta naprava brez leče za projiciranje slik; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
latrína |
preprosto stranišče na prostem, zlasti v taborišču:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lésa |
1. preprosta vrata iz lat, zlasti v plotu, ograji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
léščerba |
nekdaj preprosta svetilka na loj, olje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
léžnica |
knjiž. preprosto ležišče, pograd:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ljúdskost |
knjiž. 1. kar je v pozitivnem smislu značilno za preproste, manj izobražene sloje prebivalstva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
lúpa |
preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari; povečevalno steklo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
málha |
1. nekdaj preprosta popotna torba za čez ramo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
monêra |
biol., po Haecklu najpreprostejše enocelično bitje brez jedra:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muzikánt |
kdor igra na preprosto glasbilo, zlasti na podeželju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasipálnik |
nar. vzhodno lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu; grot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navijálka |
majhna, preprosta priprava valjaste oblike za navijanje, kodranje las:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nènarejênost |
knjiž. naravnost, preprostost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
nèprepròst |
-ôsta -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
nepreprostost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
nèzamótan |
knjiž. preprost, nezapleten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ógelnik |
1. obrt. preprosta priprava za merjenje kotov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oródje |
1. predmet, navadno preprostejši, ki se uporablja pri fizičnem delu:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pájštva |
nar. preprosta stavba za sušenje lanu, sadja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pesmaríca |
zbirka preprostejših, ljudstvu namenjenih pesmi, navadno z notami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
píra |
agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pírjevica |
agr. preprosta, odporna, manj rodna pšenica; pira:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
piróga |
zlasti v azijskem in južnoameriškem okolju preprost čoln iz enega debla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
piščál |
1. preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
piščálka |
preprosto glasbilo v obliki cevi, v katero se piha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plebéjec |
1. pri starih Rimljanih pripadnik preprostega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
