|
|
povezave:
|
|
zaščipovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaščipováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zašepetáti |
reči, povedati zelo tiho, ne da bi se pri tem tresle glasilke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašibíti se |
1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zašklopotáti |
ekspr. 1. dati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zašklopôtniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaškrabljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškrebljáti |
1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaškŕgar |
nav. mn., zool. v morju živeči polži s škrgami za srcem, Opisthobranchia; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaškropotáti |
-ám tudi -óčem; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zašpeháti |
pog., ekspr. zelo umazati, zlasti z mastjo, maščobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašpíčiti |
pog. ošiliti, priostriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zašpónati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zašpótati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zašpotovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zašpotováti |
star. zasmehovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaštépati |
nižje pog. zašiti s šivalnim strojem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaštrléti |
1. štrleč se pojaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaštropotáti |
dati kratke, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaštropotljáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zašuméti |
1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušljáti |
ekspr. 1. nav. 3. os. skrivaj reči, povedati, zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašušmáriti |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašúštrati |
nav. slabš. z nestrokovnim, površnim delom povzročiti pri kom slabe posledice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zašvedráti |
ekspr. iti z nerodnimi, počasnimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatacáti |
ekspr. počasi, okorno iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatakníti |
1. s sunkom, potiskom narediti, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatávati |
1. počasi, z negotovimi koraki iti, stopiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatêči |
1. postati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategníti |
1. s potegom, potegi narediti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zategováti |
1. s potegom, potegi delati; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatékati |
1. postajati po obsegu večji zaradi poškodbe ali bolezni:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatém |
1. izraža, da se dejanje zgodi v času po predhodnem dejanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnéti |
1. postati {bolj} temen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatemnévati |
postajati {bolj} temen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatežíti |
povzročiti komu duševno neugodje, trpljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatìč |
1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatikálo |
navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
1. s sunkom, potiskom delati, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatíkati |
uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatípati |
1. zaznati s tipom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatírati |
1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatiščáti |
s pritiskanjem povzročiti komu bolečino, neugodje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatléti |
1. zagoreti počasi in brez plamena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatóčkati |
teh. s točkalom označiti točke na površini kovine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatólči |
1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatoníti |
ekspr. 1. spustiti se za obzorje, pod obzorje; zaiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatopíti |
star. preplaviti, prepojiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zatopotáti |
večkrat slišno, topo udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zatórej |
nar. toliko močen, sposoben:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatožíti |
1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrapáti se |
pog., slabš. zaljubiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrátiti |
knjiž. potratiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatráviti |
povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrdílo |
1. izjava, da je ali da bo povedano zatrdno res, uresničeno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕdno |
1. izraža popolno prepričanost o čem:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrèp |
1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zatrépov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zatréskati |
1. brezoseb. povzročiti močne poke ob razelektritvi ozračja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrésti |
narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatréti |
1. narediti, povzročiti, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕgati |
1. raztrgati kaj tako, da sega poškodba v notranjost česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrijánčiti |
nar. začeti pritrkavati, potrkavati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatŕkati |
knjiž. potrkati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrkljáti |
narediti, da se kaj premika po površini tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrkljáti |
knjiž. narahlo potrkati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zatrmogláviti |
ekspr. z besedami, dejanji pokazati trmoglavost, trmo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zatropotáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zatŕpati |
nav. ekspr. 1. zatlačiti, zapolniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zatrpoléti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
55.169 55.269 55.369 55.469 55.569 55.669 55.769 55.869 55.969 56.069 
