|
|
povezave:
|
|
usposábljanje |
glagolnik od usposabljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposábljati |
1. delati, da je kdo sposoben opravljati določeno delo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposobítev |
glagolnik od usposobiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposóbiti |
1. narediti, da je kdo sposoben opravljati določeno delo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposobítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposobljanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposobljati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposóbljenec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposóbljenje |
glagolnik od usposobiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposóbljenka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposóbljenost |
sposobnost za opravljanje določenega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposóbljenosten |
šol., navadno v zvezi usposobljenostni izpit nekdaj izpit, s katerim učitelj začetnik dokaže usposobljenost za poučevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposóbljenski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposobljevalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposobljeválnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposobljeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposodobitev |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
usposodobitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
ústa |
1. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane in za govorjenje:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ustárati se |
zastar. postarati se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustáviti |
1. narediti, povzročiti, da se kaj preneha gibati, premikati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustávljati |
1. delati, povzročati, da se kaj preneha gibati, premikati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ustavnopolitičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ustavnosporen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ústnospomínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ustoličeváti |
1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustolíčiti |
1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustòp |
knjiž. drža, položaj {telesa}, zlasti pri stanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustópati se |
postavljati se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustopíti se |
postaviti se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustréči |
z dajalnikom izpolniti komu željo, zahtevo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrelíti |
1. s sprožitvijo orožja povzročiti, da izstrelek zleti iz njega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrézati |
1. imeti zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrézen |
1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustréznica |
lingv. izraz z enakim pomenom v drugem jeziku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustréznik |
1. knjiž. kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustríči |
1. pri striženju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ustripovati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
ustŕmiti se |
knjiž. postati {bolj} strm:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ustrómiti se |
star. 1. postati {bolj} strm:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uščíp |
stisk manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov, s katerim se povzroča bolečina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uščípniti |
1. s stiskom manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov povzročiti bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušésast |
podoben ušesu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušibíti se |
upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušíniti |
star. upogniti, ukriviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušívost |
pojavljanje, obstajanje uši:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ušpíčiti |
pog., ekspr. narediti kaj neprimernega, nedovoljenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utaboríti se |
1. postaviti si šotor za bivanje, življenje v njem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utápljati |
1. delati, da pride kaj pod {vodno} gladino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utečênost |
stanje, ko se {nanovo uvedena} dejavnost na kakem področju, mestu opravlja redno, brez zastojev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utegníti |
z nedoločnikom 1. imeti možnost narediti kaj glede na razpoložljivi čas:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utenzílija |
nav. mn., teh. orodje, pomožne priprave v tekstilni proizvodnji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úterus |
anat. spolni organ, v katerem se razvija oplojeno jajčece do poroda; maternica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utíhel |
knjiž. ki je postal tih, tišji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utilitárec |
knjiž. kdor v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utilitáren |
1. ki v človekovem delovanju {pretirano} poudarja praktično uporabnost, koristnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
52.869 52.969 53.069 53.169 53.269 53.369 53.469 53.569 53.669 53.769 
