drogírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
drogovnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Manjši kosovni material imajo v dobro varovanih pokritih skladiščih, medtem ko ostale materiale kot so: betonski drogovi, kostanjevi drogovi, impregnirani drogovi in drogovniki, hranijo na odprtih skladiščih v poslovni enoti ali na nadzornem okolišu, ki je prometno najbolj ugoden.
|
dromedár |
enogrbi velblod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
drozgálnik |
agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drózganje |
glagolnik od drozgati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drózgast |
ekspr. podoben drozgi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drozopterin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sepiapterin (sepiapterin; Sepiapterin) je pteridinsko barvilo, predhodnik drozopterinov.
|
drožíce |
nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drožíček |
manjšalnica od drožič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drožjár |
nekdaj kdor izdeluje, prodaja droži; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drpáliti |
ekspr., redko s težavo, okorno hoditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕs |
muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕsa |
sled od drsanja, spodrsavanja na tleh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
drsalkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V trenutku je bila javnost seznanjena z vsemi podrobnostmi drsalkinega življenja.
|
drsálo |
redko orodje za drsanje, strganje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕsanje |
glagolnik od drsati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drsanka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tradicionalno je izdelovanje piščali, rogov, pisanic, drsank, pletenje košar in podobno.
|
drsênje |
glagolnik od drseti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drséti |
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
dŕsniti |
redko 1. podrsniti, oplaziti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕst |
razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
drstênje |
glagolnik od drstiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drstítev |
glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
drstíti se |
razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
drugačeusmerjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
|
drugačeverujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi drugačeverujoči starši in ateisti se bodo lahko počutili ogrožene za svoje otroke.
|
drugačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potemtakem je združenolistniški podmladek sprožil upor proti družbi, ki je bila ravno tedaj na dopustu. Vključno z njenim obrobjem, torej istospolnimi drugačniki.
|
|
povezave:
|
drugačnodimenzionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
povezave:
|
drugačnofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
|
drugačnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih
besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
povezave:
|
drugód |
1. izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugódaj |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugoden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugodimenzionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugodimenzionalno |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugodneven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugódnji |
redko ki je od drugod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugodržavlján |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
drugogeneracijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S kodnim imenom Palomino bo drugogeneracijski Athlon, kot so ga še poimenovali pri AMD, predstavljal zelo težko konkurenco za Intel.
|
|
povezave:
|
drugogodbaš |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugogodbaški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temveč mu daje glas in stas do nespodobnosti "vživeti" možak po imenu Wendy Zulu, ki ponosno razkoračen tudi tribalno pobobna na afriške djembe in odpleše nekaj približno ritualnih korakov, sicer pa se ukvarja s humi, afriško različico grlenega petja, kakršno so v naših savanah udomačile drugogodbene atrakcije, Sainkho in tuvanski pevci.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugonároden |
nanašajoč se na drug narod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugonárodnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugonárodnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
drugonasloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sledi kratek "intermezzo" na štirih tablojih z naslovom White riot, ki na naslovki ni označen, na nadaljnjih dvajsetih straneh pa je drugonaslovna zgodba Črni dnevi.
|
drugonastopajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda, čisto navaden četrtek na Metelkovi pomeni tudi, da drugonastopajoče, kaotične Sežanske soliste s prijatelji, ob uri, ko prejmejo dovolj klicev od vedno iste nergajoče sosede, prekinejo sile reda in miru.
|
|
povezave:
|
drugopodpisan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
drugopodpisani |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|