besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: "od" OR "po"   zadetki: 7.701-7.800



drekanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zavoljo vseh dobromislečih, sem se odločil, da podobnih drekanj ne bomo več dopuščali.
drêkec  manjšalnica od drek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dremajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če sem veter, / naj bom godec mehko - oble melodije / ali ob vrhovih smrek ječanje, / tožno, bridko... / Naj bom dremajoča sapa v krošnji / ali ostra burja na planoti... / Naj bom v tebi speča melodija...
drémalica  nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drémanje  glagolnik od dremati:; s, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
dremávka  nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dremolés  nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drén  med. cevka ali trak za odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drèn  grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drenáža  1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dreníranje  glagolnik od drenirati; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drenírati  1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drênje  glagolnik od dreti se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drenúlja  plod drena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dresíranje  glagolnik od dresirati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drésnovka  nav. mn., bot. rastline s kolenčastim steblom in enojnim cvetnim odevalom; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dréti  1. odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drétje  glagolnik od dreti se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drévcast  bot., v zvezi drevcasta vrba do pol metra visok alpski grmič s širokimi, spodaj modrikastimi listi, Salix arbuscula; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevenênje  glagolnik od dreveneti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevênje  glagolnik od dreviti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevésast  podoben drevesu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevésce  manjšalnica od drevo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevesnogrmiščen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zmanjševanje pretokov in večja sušna obdobja so povezana z večjo razprostranjenostjo in rastjo drevesnogrmiščne vegetacije na povodju, ki se je iz 20% razširila na 62% površin.
drevíti  1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drevník  nav. mn., anat. kratek, vejasto razrasel podaljšek živčne celice; dendrit; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
drevodáv  -a; m, vir: B; povezave:
  povezave:
  povezave:
drevodávec  nav. mn., bot. lesnate rastline s celimi listi in zvezdastimi cveti v socvetjih, Celastraceae; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
drézanje  glagolnik od drezati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drežáti  nar. vzhodno 1. ekspr. godrnjati, sitnariti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dréžica  bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drežnjáti  ekspr. godrnjati, sitnariti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgál  nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgálka  nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgálka  agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; drgulja; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgálnik  gozd. orodje za odstranjevanje lubja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgálo  les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕganje  glagolnik od drgati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgèt  močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgetajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Toda potem se spet zagleda v izzivalno drgetajoče prsi gospe von Egkh tik pred seboj...
drgetánje  glagolnik od drgetati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgetáti  1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕgnjenje  glagolnik od drgniti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drgúlja  agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhtávica  rahlo tresenje, zlasti od vznemirjenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhtênje  glagolnik od drhteti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhtéti  1. rahlo se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drhtljáj  rahel tresljaj, zlasti od vznemirjenja ali mraza:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríblanje  glagolnik od driblati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríblati  žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríbling  žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríčanje  glagolnik od dričati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dríftski  pridevnik od drifter:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drínk  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: BTW: sm vsak dan v Kranju tko v šoli kot tut privat zvečer pa tko čez dan k se hod po drinkah pa tko pa sem včasih tut na jesenicah na drinki pa to in ti ...
drístavec  bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dristavičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
dristílen  star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dristílo  star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dristíti  star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drístlja  med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drive  m neskl., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: gl. angl.: Edino če hočeš une na photo locations slikat, pol pa rabiš v GT mode it tja, čeprav tut to rešim tako, da kje na progi obstojim med driveom pa tam posnamem kako still fotko (počekiri zadnje pri RX8 slikce - tam prot koncu kroga sem pod mostom obstal).
drkajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Rekla je da mi bo odplesala striptiz, da rada pleše striptiz, če si ga moski, ki jo gleda drka, da jo rajca misel na drkajočega moškega.
dsnk  medm., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: dRNK (dRNA; dRNA) je RNK, ki je podobna DNK; ni identična niti z rRNK, niti s tRNK. Ima veliko molekularno maso, kratko razpolovno dobo in jo najdemo samo v celičnem jedru.
drnúlja  plod drena:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobcan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
dróbček  manjšalnica od drobec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dróbec  1. od celote ločen majhen, droben del:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobeč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
drobencáti  ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobencljáti  ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobentéti  ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobentíti  ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobílka  gospodinjska priprava za mletje, drobljenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobítev  glagolnik od drobiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobížek  ekspr. manjšalnica od drobiž:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobljánček  manjšalnica od drobljanec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobljen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Proizvodni program: proizvodnja visokoogljičnih termično obdelanih abrazivnih sredstev (jekleni granulat okrogel in drobljen), proizvodnja nerjavnih abrazivnih sredstev (Cr granulat in CrNi granulat).
drobljênje  glagolnik od drobiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobnéti  1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drobníški  pridevnik od drobnik:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drôbnoblagóven  v zvezi drobnoblagovna proizvodnja drobna blagovna proizvodnja; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
drobnobodíčarski  -a -o; prid., vir: B; povezave:
  povezave:
  povezave:
drobnobodičast  prid., vir: I; povezave: najdi.si
  povezave:
drobnoceličen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zdravniki so ji 1995 odkrili drobnocelični žlezni rak na pljučih (pljučni adenokarcinom), ki se je razširil na jetra, trebušno slinavko, v trebušno votlino, na bezgavke in vranico.
  povezave:
drobnodélen  -lna -o; prid., vir: B; povezave:
  povezave:
  povezave:
drobnodélnost  -i; ž, vir: B; povezave:
  povezave:
  povezave:
drobnodušen  prid., vir: N; povezave: nova beseda

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   7.201 7.301 7.401 7.501 7.601 7.701 7.801 7.901 8.001 8.101  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA