čitálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ko brezkontaktno kartico (H4002) postavimo v domet čitalnega mesta (6 cm), se koda v trenutku prenese v osebni računalnik, kar signalizira čitalno mesto s kratkim piskom.
čitalnikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čitanje črtne kode temelji na principu odboja čitalnikove izsevane svetlobe od črtne kode; prenosni medij med čitalnikom in etiketo je torej svetloba.
|
čítanje |
glagolnik od čitati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čitáteljica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vsakemu svoje, od Vaše redne čitateljice in potrebnice, ki sliši na ime Darja.
čítluk |
zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čívčija |
zgod. kmet, zakupnik čitluka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čívkanje |
glagolnik od čivkati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čivkljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že res, da si bo Nova revija med sabo delila denar, saj je bilo tudi za potne stroške dr. Dimitrija Rupla, slovenskega ministra za zunanje zadeve, da se je olasil v ljubljanski Cankarjev dom toda črke ne objavi Nova revija tistim, ki so bili žrtve bivšega režima in se ne strinjajo kar tako z navržki bonbonastih floskul ali celo za nameček s kašnim Brvarjevim slavohlepnim čivkljanjem.
|
čivkljati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za konec le še za vse pretirane občutljivce pomirjujoč podatek, mil-hiji na mizi pravzaprav sploh nič ne cvilijo, kot nekateri pričakujejo, kvečjemu malo in še to res zgolj komaj slišno čivkljajo.
|
čížemček |
manjšalnica od čižem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čížmica |
manjšalnica od čižma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
článčič |
manjšalnica od članek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
článica |
ženska oblika od član:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
členítev |
glagolnik od členiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
členitveno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Menašejeva upotitev k znameniti sliki Jana van Eycka Arnolfini in njegova žena (hrastov les, posl. povr. 81, 8 x 59,7 cm., sign. & d. Johannes de Eyck fuit hic 1434 [...je bil tukaj], Nat. Gal.), kjer je okrog ogledala, v katerem vidimo poleg novoporočencev Giovannija Arnolfinija in Jeanne, roj. Cenami, in slikarja še eno pričo, ter so postavljeni v desetih malih tondih prizori iz pasijona, sicer v nasprotni smeri urnih kazalcev - navaja na misel, da je spekulacijam v ogledalu uprostorjena vselej le umetniško dovršeno (kar je ugotavljala členitveno tudi že glede prav na omenjeno van Eyckovo slavno sliko umetnostna zgodovinarka Kosova, primeroma v svoji umetnostnozgodovinski diplomski
nalogi).
|
členjača |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slanoljubne rastline ali halofiti so rastline, ki uspevajo samo na slanih tleh. Na Sečoveljskih solinah so takšne morski oman, navadni osočnik, grmičasta členjača, sinjezeleni členkar, lobodovec, obmorska nebina in še veliko drugih.
|
členjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vertkalni blok je členjen, visok pr. 5,50 m, spodnji in zgornji del sta kvadratnega, srednji pa je sekstaedernega tlorisa, izvedenega iz opisanega kvadratnega tlorisa.
|
člénjenje |
glagolnik od členiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
členkovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čisto na koncu ugotavlja, podobno kot M. Snoj načelno v uvodu, da problem ni dokončno rešen, saj je členkovska besedna vrsta sintaktično heterogena »in je potrebno še raziskati, če vse te skupine res sodijo skupaj«.
|
členonóžec |
nav. mn., zool. živali s členastim telesom in členastimi nogami, Arthropoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
člensko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomenoslovni sestav je člensko in problemsko dograjeval v razpravah Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (SSJLK 1975), Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij (Leksikografija i leksikologija, 1982), Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev (SSJLK 1984) in Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih (Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986).
|
človéček |
1. manjšalnica od človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
človéčen |
knjiž. 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti; človeški:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
človéčenje |
glagolnik od človečiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
človéčina |
1. nar. belokranjsko velik, neroden človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
človečnják |
nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
človéčnost |
1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
človékinja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vsak človek, vsaka človekinja svojega, in vse te zasebne religije bodo enako pomembne in enako nepomembne hkrati - ubrano s pomembno nepomembnimi kulturami v ozadju. Anything goes!
človekolík |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Zazdela se mi je bližja našemu današnjemu občutju sveta in celotnega vesoljnega prostora kot na primer Leonardova risba Človeka, Anthroposa, ki s svojimi proporci zarisuje in ki naj bi nemara celo določal geometrijo kroga in kvadrata bližja tudi od čudovitih podob Rafaelovih človekolikih angelov, ki so jim nebeške perutnice nataknjene naravnost na zemeljska pleča.
človekvolk |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Beseda volkodlak (werewolf) je kombinacija starih saksonskih besed "wer", kar pomeni človek in volk "wolf" - človekvolk oz v angleščini manwolf.
|
človeško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... "Predragi piščanci, / če ste že taktični, / bodite še praktični, / ne bodite zaspanci, / v resničnost se zbudite, / v dejstva oči uprite / in odslej govorite / le dostojno človeško, / to se pravi nemško, / jezik italijanski, / francoski ali španski, / predvsem pa angleški- / res angelski, nebeški. ...
|
človeškolevji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... toda če skušamo misliti poistenje leva in človeka v neskončno »zaviti« istosti Kuzančevega absoluta, in se pri tem ne sprijaznimo z zgolj metaforično rabo besed ‘lev’ in ‘človek’, marveč imamo v mislih resničnega leva in resničnega človeka, bitji iz mesa in krvi, potem njunega onstranskega poistovetenja nikakor ne moremo razumeti, vsekakor veliko težje kot sovpadanje minimuma in maksimuma, dveh abstraktnih filozofskih pojmov, kajti sovpadanje leva in človeka bi si morali predstavljati, predočiti v »videnju«, kar pa tu, na naši strani »zidu«, nikakor ne gre, kolikor se ne zadovoljimo z nekim fantastičnim človeškolevjim mešancem.
|
čmokajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spredaj in zadaj zastražene z oboroženo partizansko stražo so s povešenimi glavami kot največje hudodelke sledile čmokajočim stopinjam partizanov pred seboj.
|
čmokáti |
redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čmŕček |
nar. vzhodno mavrah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čmŕkniti |
nar. vzhodno črhniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čmŕlj |
čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čmŕljček |
nav. ekspr. manjšalnica od čmrlj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čmŕljevka |
zool. čmrlju podobna muha z rdečkastim zadkom, Volucella bombylans; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čóba |
nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čóbast |
nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
čobódra |
slabš. 1. gosta, tekoča zmes:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
čobodránje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
čobódrast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
čobodráti |
ekspr., redko 1. čofotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
čódrav |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
čofánje |
glagolnik od čofati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čofáti |
1. slišno, plosko udarjati po vodi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
čofodránje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
čofodráti |
ekspr. čofotati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
čofotánje |
glagolnik od čofotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čofotáti |
1. slišno, plosko udarjati po vodi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čofôtniti |
1. slišno, plosko udariti po vodi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čófta |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Od Dolgih njiv proti Jezerskem je nekje sicer prava 'čofta', zato nikar ne stopajte po deskah - drsi, vendar se splača to progo 'prelaufat'.
čohálo |
krtači podobna kovinska priprava za čiščenje živine:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čóka |
nar. vzhodno svinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čôkec |
manjšalnica od čok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čokéta |
zool. močvirska ptica selivka, podobna kljunaču, Gallinago media; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | |