|
|
povezave:
|
|
zarodítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaródkov |
nanašajoč se na zarodek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaródkoven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaródnica |
knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zarodník |
knjiž. prednik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zarógati se |
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarogovíliti |
ekspr. 1. narediti neroden gib, nerodne gibe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarosítev |
glagolnik od zarositi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróštati |
nar. dodati jedi prežganje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróta |
tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotítev |
glagolnik od zarotiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarótnica |
ženska oblika od zarotnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotoválec |
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotovánje |
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúčen |
nar. severozahodno skodran, kodrast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasadítev |
glagolnik od zasaditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasájanje |
glagolnik od zasajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasébnica |
ženska oblika od zasebnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasébnogospodárski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasébnoodškodnínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasébnopodjétniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zaséči |
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédanje |
1. glagolnik od zasedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédba |
1. glagolnik od zasesti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasèg |
glagolnik od zaseči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséga |
glagolnik od zaseči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséganje |
glagolnik od zasegati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaségati |
1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasèk |
1. glagolnik od zasekati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasékati |
1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekávanje |
glagolnik od zasekavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekávati |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekovánje |
glagolnik od zasekovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekováti |
1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaselíti |
z naselitvijo narediti, da kako področje ni prazno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasénčenje |
glagolnik od zasenčiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasenčevánje |
glagolnik od zasenčevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasídranje |
glagolnik od zasidrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíkati |
1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasílen |
1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasinjéti |
knjiž. postati sinji, svetlo moder:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíp |
1. glagolnik od zasipati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasípanje |
glagolnik od zasipati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasipávanje |
glagolnik od zasipavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasírjenje |
glagolnik od zasiriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasítiti |
1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskòk |
1. glagolnik od zaskočiti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledovánje |
glagolnik od zasledovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledovánka |
ženska oblika od zasledovanec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslepítev |
glagolnik od zaslepiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslepljevánje |
glagolnik od zaslepljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslíšanje |
glagolnik od zaslišati, izprašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslíšati |
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševánje |
glagolnik od zasliševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševáti |
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljív |
ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehoválka |
ženska oblika od zasmehovalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehovánje |
glagolnik od zasmehovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasmód |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasmóda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasmodína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasmodíti |
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasodíti |
redko presoditi, pomisliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasovražíti |
začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasramovánje |
glagolnik od zasramovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasrebríti se |
ekspr. srebrno se odraziti, pokazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasršáti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasršéti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastájanje |
glagolnik od zastajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáranje |
glagolnik od zastarati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarévanje |
glagolnik od zastarevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
42.311 42.411 42.511 42.611 42.711 42.811 42.911 43.011 43.111 43.211 
