|
drúžbenosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Definicija sociolingvistike (družbenostnega jezikoslovja) kot mejnega jezikoslovnega področja med znakovnimi in družbenimi vedami.
|
družbenostnojezikosloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jezikovno razsodišče (1980--1982), 1984 (družbenostnojezikoslovni sestavki).
|
|
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
|
družbenoureditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
|
|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbenozgodovínski |
nanašajoč se na zgodovino družbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
drúžbica |
ekspr. manjšalnica od družba 3:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbin |
pridevnik od družba 4:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbotvorno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Liberalizem kot pozicija je družbotvorno nesmiseln in vodi slovensko državnost v slepo ulico
|
|
družbovalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izbrani glagol je bil za družbovalce, ki poznajo in z drugimi gojijo kulturo druženja na svobodnem ozemlju Metelkove, žaljiv.
|
|
družbovánje |
glagolnik od družbovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúženje |
glagolnik od družiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
druževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je tudi namen našega druževanja, da več mladih sodeluje pri tem načrtu, in da imajo pri tem priložnost, da obiščejo Slovenijo, deželo svojih prednikov.
|
|
družínica |
ekspr. manjšalnica od družina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
družinskorodoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V železni dobi se je pojavil nov način pokopavanja - velike družinskorodovne halštatske gomile.
|
|
|
povezave:
|
|
družítev |
glagolnik od družiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družjak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
družjak - zamašek na spodnjem delu soda, na vratcih
|
|
družmirski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Družmirje: Konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje. V Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in prav tako povzročila ogromno škode.
|
|
drvájsati se |
nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvárjenje |
glagolnik od drvariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvca |
ekspr. manjšalnica od drva:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕvce |
manjšalnica od drvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvênje |
glagolnik od drveti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvénost |
ekspr. nerodnost, okornost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drvíti |
1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
drvodélnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
drzálnik |
gozd. orodje za drzanje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzálo |
gozd. orodje za drzanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzanje |
glagolnik od drzati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕzati |
1. gozd. odstranjevati lubje in ličje z debla, ko ni muževno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. drzen: Sicer sm bla lani odlična, letos bom tudi in upam da bo matura kul, ane...sam zanima me če je bil kdo tok drzn in skenslal matko višjo raven al sm sam jz taka optimistka...
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
drznvraanovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobro bi blo tudi, če bi naredila skupine (drznvraanovci, grygondomovci...) da bi pri prispevkih vedl, od kod je kdo.
|
|
drznvraanovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Fleur je vstala od drznvraanovske mize in se pridružila Cedricu, ki se je odpravil proti sobani.
|
|
držáč |
kdor kaj drži, podpira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držáj |
1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držájen |
pridevnik od držaj:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držálce |
manjšalnica od držalo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držálka |
krpa rokavičaste oblike za prijemanje vroče posode; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držálo |
1. del orodja, priprave, stroja, namenjen za držanje z rokami:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
|
|
držánje |
glagolnik od držati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držaun |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državen: Aja, precednikovu je pa tm kr naprej tolk, d jih zdej zmeri kr na carino pošlejo med navadn folk, pastejt dipartment se čist nč ne briga za zadevo, nš velepuslanik tm tko al tko sam golf špila pol pa Milan kr tko inkognito mal na šoping pa pu diplomco tm ene boge držaune šole pa na erodrmu al pa č je s pulcijskim čounom prveslou na roudajlnd pudpisuje ene zelene paperčke pa z modrimi učki zre u carinika: a me pstite not?
|
|
državca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ma kaj turizem, fuzbal je naboljši ambasador. Slovenija mora samo zmagat na SP in vsi bodo vedel za to državco!!
|
|
držávica |
manjšalnica od država:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državlanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanski: Trenutno smo u šoli zbiral podpise za otroke u guatamali k so zginl med državlansko vojno...
|
|
državljančka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za to pa so seveda potrebni podpisi državljančkov in državljančk.
|
|
državljánka |
ženska oblika od državljan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
državljánov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Potrudi se za nenehno in redno lansiranje 'pomembnih' tem in vprašanj, ob katerih se bodo prebudili državljanovi prastrahovi, travme in predsodki (zamaskirani v 'načelnost').
|
držávnica |
ženska oblika od državnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
držávnik |
kdor ima pomemben položaj, pomembno funkcijo v vodstvu države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
državnocerkven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Medtem ko so se v avstrijskih deželah od srede 18. stoletja dalje izvajale številne upravne reforme, je bila beneška Istra še pred Napoleonovimi vojskami deležna le državnocerkvenih reform cesarja Jožefa II.
|
|
|
povezave:
|
|
državnodiplomatski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
državnodobrodelen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
držávnogospodárski |
nanašajoč se na državno gospodarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
državnokomercialen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ustvarjalci slovenske državnokomercialne televizijske hiše so nas presenetili z novo oddajo Odmevi.
|
|
državnoozemeljski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po tem ko je Rusija to zahtevo gladko zavrnila, je moldavska vlada 17.6.1996 ozemlju podelila 'državnoozemeljske skupnosti v obliki republike, znotraj mednarodnopravno priznanih meja Moldavije', vendar njen status še ni povsem urejen, saj vodstvo Pridnesterske republike vztraja pri popolni neodvisnosti.
|
|
držávnoplánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Da je to res, govori le bežen pogled po togi dosedanji evropski produkciji, ki nič ne zaostaja za tistimi 'žlahtnimi' izdelki slovenske državnoplanske produkcije preteklih let, ki je sploh ni bilo v kino ali pa je tam naletela na silno mlačen odziv.
|
|
povezave:
|
|
državnopogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede tega vprašanja je treba pomisliti, da čisto nove zahteve Avstrije (pred osamosvojitvijo Slovenije jih ni postavljala) glede "nediskriminantne denacionalizacije" in glede priznanja nemške manjšine, in to celo kot recipročnega pogoja za obravnavanje slovenske na njenih tleh, pomenijo, da poskuša Avstrija Slovenijo dejansko obravnavati kot v načelu nov mednarodnopravni subjekt, do kakršnega sama nima državnopogodbenih obveznosti.
|
|
|
povezave:
|
|
državnopotrditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot vedno, ko gre za družbeni položaj slovenščine, vprašanja presegajo stroko in se uveljavljajo v svoji temeljni narodo- in danes tudi državnopotrditveni vlogi.
|
|
državnoustaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V odločbi so zapisali, "da bi bilo treba presoditi, ali je vračanje veleposesti fevdalnega izvora v skladu z državnoustavno ureditvijo Republike Slovenije".
|
|
državnozbornik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Porotnik II - hmm... državnozbornik - Marko Diaci, ki se v vlogi odločanja o človeških usodah počuti že čisto domačega.
|
|
državotvornik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Postal je državnik oziroma državotvornik, ki bo znal za seboj potegniti veliko število ljudi," je še dodal Kline.
|
|
duatlon |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V kolikor pa nekomu naš novi duatlon ne odgovarja, ostane še vedno v rezervi samo tek, ki je tudi uradno tekmovanje (10 km teka okoli Brda, vendar s startom ob 10. uri, torej pol ure prej kot start duatlona).
|
|
dubléta |
vsaka od dveh ali več enakih stvari, dvojnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublíranje |
glagolnik od dublirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dublón |
num. španski zlatnik, v obtoku od 16. do 19. stoletja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ducato |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Konec januarja sta koncerna PSA Peugeot Citroën in Fiat predstavila novo generacijo dostavnih kombijev boxer, ducato in jumper, potem sta oznanila, da podaljšujeta sodelovanje za celih osemnajst let, tokrat pa se javljata z povsem novimi velikimi enoprostorci citroën C8, fiat ulysse, lancia phedra in peugeot 807.
|
|
dúče |
naslov za voditelja italijanske fašistične stranke Benita Mussolinija:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdanje |
glagolnik od dudati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúdlanje |
glagolnik od dudlati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhamornost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po drugi strani so gospodje izboljševalci sveta pripravljeni sprejeti kot neke vrste obvezno mašo še tako zateženo duhamornost, če gre za slikanje "sovražnika", če gre za pravično socialno in politično stvar, ki ni na ideološkem indeksu, če je "politično korektna", kot temu pravijo danes že sramežljivo samokritično.
|
|
dúhec |
ekspr. manjšalnica od duh duhá:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúhec |
ekspr. manjšalnica od duh dúha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúhek |
ekspr. manjšalnica od duh duhá:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúhek |
ekspr. manjšalnica od duh dúha:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dúhodušéven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
duhovíčenje |
glagolnik od duhovičiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhóvniček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Sej če šinfaš čez celibat, koj zavpijejo da tko mora bit in je tko prov, ko pa se kakšen duhovniček pregreši, ga pa koj zagovarjajo, da so tud krvav pod kožo.
|
duhovníja |
1. rel. enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duhovnikovati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1898 je Jensen na Dunaju prvič bral nemške prevode pesmi Antona Aškerca (1856- 1912); istega leta, ko je Aškerc tudi prenehal duhovnikovati in je postal mestni arhivar v Ljubljani, sta se tukaj prvič srečala.
|
|
duhovnjaštvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Utrjevanje sodobne intelektualne poti, ki se izogiba na eni strani skrajnemu scientizmu, igri moči in žargona, ki ne omogoča ustvarjalne komunikacije med ustvarjalci in občinstvom; na drugi strani pa se izogiba tudi raznim novodobnim oblikam duhovnjaštva, ki se v svojem pretiranem iskanju spiritualnih vrednot odpovedujejo racionalnosti; kljub temu pa od ene in druge sfere sprejema posamezne logično tehtne in duhovno pozitivne vrednote.
|
|
|
povezave:
|
| | | |
7.411 7.511 7.611 7.711 7.811 7.911 8.011 8.111 8.211 8.311 
