DJI je mednarodna avtomobilska oznaka za Džibuti.
|
dláčica |
1. manjšalnica od dlaka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dlákarica |
nav. mn., zool., v zvezi uš dlakarica vsaka od uši, ki živi na sesalcih ter jé dlako in prhljaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dlakavoplóden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
dlákica |
manjšalnica od dlaka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dlakocépljenje |
glagolnik od dlakocepiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dlán |
1. notranja stran roke od zapestja do prstov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dlánast |
podoben dlani, roki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dlánastodélen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dlančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dlančni predel mora biti dolg približno 1/3 podlahtnice in mora biti v odnosu do podlahtnice pod kotom 20o do 22o.
|
|
dlánčnica |
anat. vsaka od petih kosti v dlani:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dlančniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med govorom je Ottellini razpravljal tudi o vplivu Moorovega zakona na trg rešitev za mobilne in dlančniške naprave ter izpostavil, da bodo standardizirane silicijeve rešitve omogočile operaterjem in izdelovalcem prenosnih naprav zniževanje stroškov ter hitrejši razvoj in uvajanje novosti.
|
|
dléskanje |
glagolnik od dleskati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dlétast |
podoben dletu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dlétce |
manjšalnica od dleto:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dlétenje |
glagolnik od dletiti; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dléto |
orodje za dolbenje s kratkim prečnim rezilom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dnéven |
1. nanašajoč se na čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda,; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dnévničarka |
ženska oblika od dnevničar; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dnévnik |
1. osebni zapiski o dnevnih dogodkih, doživljajih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dnevnonočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odsedel je bil svoje, se vrnil v sobo, odgrlil svoj dnevnonočni spev, zanj razbral besedilo iz črk, ki jih je imel skrbno izpisane v prostoru stražarnice, ki je gledala na sever, pod prst, si še skrbno zabeležil vse zaznano, še posedel, pa je že zaslišal prav čmrkotno oglašanje, ki mu je znalo kaj slediti.
|
|
dníkast |
nar. podoben dniki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dnináriti |
knjiž. hoditi na dnino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dninarjev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moškega, ki pestuje v kuhinji dojenca, dninarjevega brata, hišnega gospodarja, odpeljejo pred cerkev.
|
|
dnínarski |
pridevnik od dninar:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dníniti |
knjiž. hoditi na dnino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dníšče |
redko spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini; dno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dnjáča |
nar. plitva, odprta vdolbina na valovitem svetu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dnò |
1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
do |
z rodilnikom 1. za izražanje meje v prostoru; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doaklimatizirati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na začetku snega (cca. 6200 metrov) se je Uroš odločil, da se bo doaklimatiziral kar leže, jaz pa sem še kakšno uro in pol rinil po ledeniku, ki tvori zahodno ramo Patibare.
|
|
dobavíteljica |
ženska oblika od dobavitelj; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobavítven |
pridevnik od dobavitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobavljalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najstnica je kmalu podpisala več večmilijonskih pogodb z dobavljalci športne opreme in s tem postala njihova vodilna manekenka.
|
|
dobavljalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Orodja namenjena proizvajalcem multimedijskih tečajev namenjene opreme, neodvisne od dobavljalne infrastrukture (CD-ROM, WWW, interaktivna TV, itd...) lahko prilagodljive jeziku, kulturi in učnim načrtom različnih ciljnih skupin.
|
|
dobavljan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako pade PH zaželjeno na 4 - 6, kar prepreči, da bi n.pr. fosfati še naprej formirali nevodotopne (neresorbilne) metafosfate, temveč predvsem laktate, oz. v posledici le kisle estre in predvsem kisle esteraze ter da bi bili le takšni dobavljani na bolana mesta po telesu.
|
|
dobávljanje |
glagolnik od dobavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobavljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Svoje povpraševnje lahko pošljete izbranemu prodajalcu, ki bo preveril cene, dobavljivost in združljivost izbranih komponent in vam dokončno ponudbo posredoval na vaš naslov.
|
|
dobávnica |
1. adm. listina, ki navaja vsebino pošiljke in jo spremlja od izročitelja do prejemnika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobeséden |
natančno ponovljen od besede do besede:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobesedno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... vdajali njegovim poželenjem: različice, ki jih povzema prevod: vdajali (oz. dobesedneje bili poslušni) ...
|
|
dobetoniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odstranjevanje betona in dobetoniranje novega segmenta voziščne plošče bi bilo potrebno delati pod popolno zaporo objekta.
|
|
dobíček |
1. presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobičkovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Povečali sta se gospodarnost delovanja in stopnja dobičkovnosti.
|
|
dobítnica |
ženska oblika od dobitnik; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobítnik |
kdor dobi dobitek, nagrado ali odlikovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobívanje |
1. glagolnik od dobivati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
doblodíti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med dvema stavkoma prepoznavajo dobnostna razmerja; istodobnost izrazijo z veznikom in ali medtem ko, neistodobnost pa z zadobnim prislovom potem ali z veznikom ko.
|
|
dobrávski |
pridevnik od dobrava:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčina |
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčina |
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčnež |
ekspr., redko dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčnik |
ekspr., redko dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrikajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda ko jih začne zasliševati in jih vidi, ponižne, tresoče se, priliznjene, dobrikajoče se, pridkane, kako se nič, čisto nič ne spominjajo svoje arogance, ki jim jo je dala oblast, ga mine veselje.
|
|
dobríkanje |
glagolnik od dobrikati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrín |
agr. krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom, odporen zlasti proti raku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrleveški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobrla ves: Zgodovinar Singer je postavil nastanek libeliške župnije med leta 1132 in 1154, ker je Peregrim ali Pilgrin dne, 20. 10. 1154 izročil Libeliče samostanu korarjev (vrsta avguštinskih menihov, ki so hodili molit na Koroško v Dobrlo ves). V njihovi lasti je ostala vse do leta 1606, ko so dobrleveški samostan prevzeli jezuiti.
|
|
dobrliveški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobrla ves: Po tej sodbi, ki je bila zadnja v dobrliveški graščini, pa ljudje še dolgo niso mogli pozabiti, kako so se gospoda zagledali v prelestno Metino telo; nikdar baje še niso videli tako lepo izoblikovanih nog, tako bele kože in tako zapeljivega čara.
|
|
dobrobitnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ne nazadnje so simbolne geste, ki kažejo na to politizacijo, kajti povsod, kamor je vodstvo Planinske zveze šlo v zadnjem času, vsem ministrom Vlade R Slovenije, ki so v državnem zboru prisegli, da bodo delali za dobrobitnost vseh, je prineslo Zlati častni znak PZS, kot naš največji simbol, kot simbol za katerega moramo v naših društvih delovat več desetletij.
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodáren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodéjen |
1. ki dobro, ugodno deluje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodéjnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodéjnost |
lastnost, značilnost dobrodejnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodéjstev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodélec |
-lca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodélen |
ki dela dobra dela, dejanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodelka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodelnež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dobrodelnežev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 7.301 
