|
nasiljeváti |
1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasílnica |
ženska oblika od nasilnik; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasilováti |
1. knjiž. v odnosu do koga uporabljati silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve; biti nasilen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasipálnik |
nar. vzhodno lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu; grot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasípanje |
glagolnik od nasipati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasipávanje |
glagolnik od nasipavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasipína |
plast peska, proda, mivke, nastala zaradi nasipanja {tekoče} vode, vetra:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasípnica |
agr. podolgovati posodi podoben del sejalnika, trosilnika za nasipanje semena, gnojila; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naskakovánje |
glagolnik od naskakovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasláda |
nav. ekspr. 1. zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasladílo |
knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslájanje |
glagolnik od naslajati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslájati se |
nav. ekspr. imeti, doživljati zelo prijeten, ugoden občutek zaradi zadovoljevanja kakega nagnjenja, želje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslánjanje |
glagolnik od naslanjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslávljanje |
glagolnik od naslavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslédnica |
ženska oblika od naslednik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasledovánje |
glagolnik od nasledovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslíkati |
1. upodobiti kaj z barvami, navadno umetniško:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslonítev |
glagolnik od nasloniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslónski |
pridevnik od naslonka 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslóvljenka |
ženska oblika od naslovljenec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasmíhanje |
glagolnik od nasmihati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
nasmód |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
nasmodíti |
nekoliko osmoditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
nasodíti |
-sódim; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
naspôdaj |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
naspódnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
nasprehodíti se |
-hódim se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
nasprótek |
knjiž. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega; nasprotje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naspróten |
1. ki je, se nahaja tako, da glede na izhodišče na drugem koncu, strani omejuje vmesni prostor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprótje |
1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprótnica |
ženska oblika od nasprotnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotnoiménski |
v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotovánje |
glagolnik od nasprotovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasŕšiti |
postaviti v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastájanje |
glagolnik od nastajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastanítev |
glagolnik od nastaniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastávek |
1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastavítev |
glagolnik od nastaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastávljanje |
glagolnik od nastavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastávljenec |
nekdaj kdor je zaposlen {z odločbo}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastávljenka |
ženska oblika od nastavljenec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nástelj |
nar. vzhodnoštajersko stelja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastežáj |
navadno v zvezi z odpreti kolikor mogoče široko, popolnoma:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastíljanje |
glagolnik od nastiljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastópanje |
glagolnik od nastopati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastrádati |
pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasukljáti |
ekspr. nakodrati, naviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasvédrati |
ekspr. nakodrati, naviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasvèt |
1. kar pojasnjuje ali svetuje, kako naj kdo, zlasti v neprijetnem, neugodnem položaju, ravna, dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
nasvetodajalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
našáriti |
nav. slabš. 1. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naščetíniti |
postaviti v položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
naškóditi |
knjiž. nekoliko škoditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
naškodováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
naškrápljati |
brezoseb., nar. vzhodno začenjati deževati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštétje |
glagolnik od našteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštévanje |
glagolnik od naštevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštudíranje |
glagolnik od naštudirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naštudírati |
1. s študijem, z vajo pripraviti za podajanje, izvajanje na odru:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natákanje |
glagolnik od natakati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nataknítev |
glagolnik od natakniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natalitéta |
število, ki pove, koliko {živih} otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev, rodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natálnost |
redko nataliteta, rodnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nategnítev |
glagolnik od nategniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nategovánje |
glagolnik od nategovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natík |
1. glagolnik od natakniti ali natikati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natíkanje |
glagolnik od natikati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natíranje |
glagolnik od natirati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natírati |
ekspr., redko nagnati, zapoditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natís |
1. glagolnik od natisniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natísniti |
1. s tiskanjem narediti več enakih izvodov, primerkov besedila:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nató |
v vezalnem priredju izraža dejanje, ki sledi predhodnemu; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
natòk |
knjiž. zelo močen, povečan tok {vode}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natolcevánje |
glagolnik od natolcevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náton |
nar. vzhodnoštajersko prostor za sekanje, cepljenje drv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natovárjanje |
glagolnik od natovarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nátrij |
kem. mehka, na zraku in v vodi neobstojna kovina srebrno bele barve, element Na:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
naturalizácija |
glagolnik od naturalizirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naturalízem |
evropska umetnostna smer ob koncu 19. stoletja, ki si prizadeva podajati resničnost po dognanjih naravoslovnih ved:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naudáriti |
obrt. speti z redkimi vbodi, navadno urezane dele oblačila:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
náuk |
1. s prilastkom sistem spoznanj o kakem pojavu, predmetu ali na kakem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 
