|
advektirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Molinari (1993) pa navaja pri tem težavo: voda v neplinastem stanju, ki izstopa iz konvektivnih oblakov, se advektira in pada v okolju oblakov, ki pa ni enako povprečju v modelski točki (gre za problem, analogen problemu pri povprečevanju, ki je opisan v prejšnjem poglavju).
|
|
altokúmulus |
meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
altostrátus |
meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
brezobláčen |
ki je brez oblakov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
budeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Strmim v meglo in oblake, ki jih pod mano mečejo strele nad polje stoječe vode in budečih se svetlobnih odsevov.
|
|
cirokúmulus |
meteor. oblak v obliki majhnih belkastih kopic v velikih višinah, ovčice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cirostrátus |
meteor. prozoren slojast oblak v velikih višinah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
círus |
meteor. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deževáti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
diabaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razlaga vzroke za procese in pojave v atmosferi: ogrevanje tal in zraka, temperaturna polja, polje zračnega pritiska in njegove spremembe, kvazistacionarne vetrove v višinah in pri tleh, diabatne in adiabatne spremembe, stabilnost, konvekcijo, vlago v zraku, fazne spremembe za vodo v ozračju, nastanek oblakov, megle in padavin.
|
|
domeritev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zajem podatkov je hitrejši in cenejši v primerjavi z ostalimi metodami zajema, domeritve skorajda niso potrebne, saj so skenirani vsi objekti v vidnem polju 3D laserskega skenerja, oblake točk lahko uporabimo večkrat in za različne namene.
|
|
jásen |
1. ki je brez oblakov, megle:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
jasníti |
1. delati, da je kaj brez oblakov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kumulonímbus |
meteor. kopast oblak, v katerem nastaja nevihta, nevihtni oblak; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kúmulus |
meteor. posamezen kopast oblak; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadobláčen |
ki je, se nahaja nad oblaki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naletávati |
1. nav. 3. os. padati iz oblakov v obliki snežink:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nimbostrátus |
meteor. nizek slojast oblak, iz katerega dežuje, sneži:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obláček |
manjšalnica od oblak:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obláčen |
nanašajoč se na oblake:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblačíca |
knjiž. {nevihtni} oblak:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
obláčje |
knjiž. več oblakov, oblaki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
oblák |
1. zgoščeni vodni hlapi {višje} v ozračju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblákast |
knjiž., redko po obliki podoben oblaku:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblákec |
oblaček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblákinja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblakohódec |
-dca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblakohódstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblákoma |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblakón |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblakonôsen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblakotičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblákov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblákovec |
-vca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblákovina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblakovít |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblákovje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
oblákovski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
padavína |
nav. mn. voda v tekočem ali trdnem stanju, ki pada iz oblakov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
práoblák |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
protuberánca |
astr. plamenu, oblaku podoben pojav svetleče se materije nad Sončevo kromosfero:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pršéti |
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pršíti |
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
púhalica |
nar. plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razjasníti |
narediti, da je kaj brez oblakov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razjasnjeváti |
1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rosíti |
1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki drobnih vodnih kapelj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
snežíti |
nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki snežink:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
stratokúmulus |
meteor. nizek sloj kopastih oblakov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strátus |
meteor. nizek slojast oblak sivkaste barve; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tornádo |
meteor. lijakast viharni vrtinec pod nevihtnim oblakom nad kopnim, navadno s pokončno osjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zástava |
nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zjasníti |
1. narediti, da je kaj brez oblakov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|