besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: "oče" OR "oče" OR "oče" OR "začetnik" OR "oče" OR "redovnik" OR "stvarnik" OR "patricij"   zadetki: 1.128-1.227



hilomorfízem  filoz. nazor, da so stvari iz snovi kot pasivnega počela in iz oblike kot aktivnega počela; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
híperzvóčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
  povezave:
hipnotizirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
hipnóza  spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
  povezave:
hitropretočen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
  povezave:
hitrorasti  nedov., vir: N; povezave: nova beseda
hitrorastoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
  povezave:
hitroróčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave:
  povezave:
hladnovroč  prid., vir: I; povezave: najdi.si
hlapéti  spreminjati se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hlopotáti  -ám in -óčem; nedov., vir: B; povezave:
hnótav  nar. obotavljiv, neodločen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hólding  v kapitalistični ekonomiki družba, ki sama ne proizvaja, ampak si z nakupom delnic omogoča vpliv v določenih delniških družbah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
homogenizirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
hópak  ukrajinski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hóra legális  šol. določen čas, po katerem dijaki ne smejo biti na javnih mestih:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
horizontála  1. geom. črta, vzporedna z gladino mirujoče vode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
horizontálen  1. vzporeden z gladino mirujoče vode; vodoraven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrámba  1. spravljanje, shranjevanje česa za določen čas:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
hrbtnobočen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
  povezave:
hrèn  začimbna rastlina z velikimi listi ali njena korenika ostrega, pekočega okusa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hrohotáti  -ám tudi -óčem; nedov., vir: B; povezave: najdi.si.
hrskajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
hrstljajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
hrúst  ekspr. velik, zelo močen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrúst  star. velik, zelo močen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrústast  ekspr., redko velik, zelo močen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
hrustljajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
  povezave:
hudomočen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
  povezave:
hujšajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
hujšajoči  m, vir: N; povezave: nova beseda
hupajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
hurikán  izredno močen vrtinčast tropski vihar, zlasti v Severni Ameriki:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
íbržnik  nar. koroško hlapec, ki nima določenega področja dela:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
idealizirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
ideológ  navadno s prilastkom predstavnik določene ideologije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ideologizírati  knjiž. usklajevati, utemeljevati kaj z določeno ideologijo:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
idióm  1. lingv. {stalna} besedna zveza, fraza, značilna za določen jezik ali narečje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
idiosinkrazíja  med. prirojena preobčutljivost organizma za določene snovi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
idoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
imé  1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
imerzíja  1. fiz. potopitev objektiva mikroskopa in preparata v določeno tekočino, da bi se izboljšala povečava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ímperfekt  lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega trajajočega ali ponavljajočega se dejanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imponírati  knjiž., navadno z dajalnikom vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impresionírati  knjiž. povzročiti, vzbuditi močen {čutni} vtis:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impresíven  knjiž. ki povzroča, vzbuja močen {čutni} vtis:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impulzíven  knjiž. ki reagira zelo hitro in navadno nepremišljeno; nagel, vročekrven:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imún  1. med., v povedni rabi odporen proti določeni okužbi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imunitéta  1. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov, nedotakljivost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imunizírati  med. povzročiti odpornost organizma proti določeni okužbi:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imunologíja  veda o odpornosti organizma proti določeni okužbi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imunomodulirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
imúnost  med. odpornost organizma proti določeni okužbi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìndefiníten  lingv. nedoločen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìndeterminíran  knjiž. nedoločen, neopredeljen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìndeterminíranost  knjiž. nedoločenost, neopredeljenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ìndeterminízem  filoz. nauk, po katerem obstajajo dogodki, ki nimajo vzroka ali pa ga ni mogoče navesti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indiferénten  1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indiferentízem  knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indigenát  zgod. pristojnost deželanov v določeno deželo po sprejemu v deželne stanove:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indikácija  1. med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki nakazujejo določene medicinske ukrepe:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
individualizirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
indivíduum  1. vsak, ki je mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote; posameznik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
indoktrinírati  publ. delati, povzročati, da kdo sprejme določeno doktrino, nazor:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
industrializácija  uvajanje, širjenje industrijske dejavnosti na določenem področju:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
industrializírati  uvajati, širiti industrijsko dejavnost na določenem področju:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
informácija  1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki islovar
informatíven  1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
informátor  kdor informira; poročevalec, obveščevalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
informátorka  ženska, ki informira; poročevalka, obveščevalka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ínfrastruktúra  ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
ínfrazvóčen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
  povezave:
íngver  azijska začimbna rastlina ali njena aromatična korenina ostrega, pekočega okusa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
injicirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
inkasánt  uslužbenec, ki pobira, izterjuje denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkasírati  zastar. dobiti, izterjati denar za določeno storitev, preskrbovanje s čim:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkáso  1. žarg. denar, sprejet za določeno storitev, preskrbovanje s čim, izkupiček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkógnito  pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami nastopanje, pojavljanje določene osebe, ne da bi bilo {javnosti} znano, kdo ta je:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkógnito  pri omenjanju znanih osebnosti, zlasti z javnimi funkcijami izraža, da {javnosti} ni znano, kdo določena oseba je:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inkriminirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
instánca  1. javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
instínkt  1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju, nagon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
instrumentárij  1. celota instrumentov za določeno delo, opravilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inšpékcija  1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovanje, nadzor:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inšpéktor  kdor poklicno sistematično pregleduje, spremlja potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti, nadzornik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inšpicírati  sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti; nadzorovati, nadzirati:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inštalácija  1. načrtna namestitev žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah, napeljava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
inštalatêr  kdor se poklicno ukvarja z nameščanjem in popravljanjem žic, cevi, naprav za določeno delovanje, zlasti v stavbah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   628 728 828 928 1.028 1.128 1.228 1.328 1.428 1.528  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA