|
zarógati se |
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarogovíliti |
ekspr. 1. narediti neroden gib, nerodne gibe:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróka |
slovesna medsebojna obljuba poroke pred pričami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarosen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaróštati |
nar. dodati jedi prežganje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaroštáti |
nar. zaropotati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaróta |
tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zarotíti |
1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotítven |
nanašajoč se na zarotitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarótniški |
nanašajoč se na zarotnike ali zarotništvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarótništvo |
nav. ekspr. mišljenje, delovanje, ravnanje zarotnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaroženáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zarúčen |
nar. severozahodno skodran, kodrast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasačnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasàd |
1. zastar. nasad:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasáden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zasadíti |
1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasajálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zasájati |
1. s sajenjem delati, da kaka površina ni prazna:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasanjen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasávski |
nanašajoč se na Zasavje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasébnik |
1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasébniški |
nanašajoč se na zasebnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasébnokapitalístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zasébnolastnínski |
nanašajoč se na zasebno lastnino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasébnopráven |
nanašajoč se na zasebno pravo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasébnost |
1. značilnost zasebnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasebnoustvarjalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zasebnovarnosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasebnovarstven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaséčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaséči |
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséda |
1. namestitev kje z namenom nepričakovano napasti, dobiti koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédati |
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédben |
nanašajoč se na zasedbo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasednína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaségati |
1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasejáti |
1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséka |
1. zareza, nastala z zasekom, zasekovanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséka |
prekajena ali neprekajena sesekljana, grobo mleta začinjena slanina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasekanína |
-a; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zasékati |
1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasektášiti |
nav. slabš. zaradi sektašenja priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasélek |
zemljepisno samostojen kraj z eno hišo ali nekaj hišami, pripadajoč samostojnemu naselju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zaselíti |
z naselitvijo narediti, da kako področje ni prazno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasemenílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zasénčenost |
lastnost, značilnost zasenčenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasenčeválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zasénčiti |
1. povzročiti, narediti, da je kaj v senci:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasenčnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasésti |
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasílen |
1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasílnost |
lastnost, značilnost zasilnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíniti |
knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasipálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zasípen |
nanašajoč se na zasip:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasipína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zasítiti |
1. narediti, povzročiti, da postane kdo tako sit, da mu je hrana odveč, nezaželena:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasitnáriti |
ekspr. postati siten, pokazati sitnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasivíti |
knjiž. narediti kaj sivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskakováti |
1. skakati, dvigati se na koga v položaj, ki omogoča paritev:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskáliti se |
nar. zadreti si trščico:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskóčen |
teh. nanašajoč se na zaskok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskočíti |
1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskóčka |
teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaskočnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaskózibóg |
nar. primorsko zaboga, za božjo voljo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslanjálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zaslánjati |
1. s prislanjanjem, nameščanjem česa delati kaj zaprto, bolj varno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslanjen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasléčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zasledoválen |
nanašajoč se na zasledovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledováti |
1. iti za kom po sledi z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslépen |
-pna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaslepljeválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaslíšati |
1. s sluhom zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslíšati |
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševálen |
nanašajoč se na zasliševanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševálski |
nanašajoč se na zasliševalce ali zasliševanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
92.207 92.307 92.407 92.507 92.607 92.707 92.807 92.907 93.007 93.107 
