zahodnjáštvo |
način življenja in mišljenja, značilen za zahodnjake:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zahodnoanatolski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
zahódnoevrópski |
nanašajoč se na zahodni del Evrope:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahódnojúgozahóden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zahódnokultúren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zahódnonémški |
nanašajoč se na zahodno Nemčijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahodnoobalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zahódnoséverozahóden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
povezave:
|
zahodnoskandinavski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
povezave:
|
zahódnoslovénski |
nanašajoč se na zahodni del Slovenije:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahódno... |
nanašajoč se na zahoden:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahotéti se |
s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža nastop volje, želje osebka, da sam uresniči dejanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahŕbten |
1. ki skrivaj naredi kaj slabega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahŕbtnost |
lastnost, značilnost zahrbtnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahŕkati |
1. kratko, sunkovito izdihniti z namenom spraviti sluz iz grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahŕliti |
nar. severovzhodno zasmrčati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahrustljáti |
narahlo zahrustati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahrúti |
nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahtéva |
1. odločno izraženo hotenje, da se kaj dobi, naredi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahteválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zahtévnica |
redko zahtevna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahtévnost |
lastnost, značilnost zahtevnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahtevnosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zahúpati |
dati signal s hupo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahválen |
nanašajoč se na zahvalo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahválnica |
star. zahvalna pesem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zahvalnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
zaigráti |
1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaimé |
-na; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaímek |
lingv. pregibna beseda s splošnim pomenom, ki zamenjuje samostalniško ali pridevniško besedo ali zvezo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaiménski |
nanašajoč se na zaimek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaímkoven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaíniti se |
nav. 3. os., knjiž. prekriti se, pokriti se z ivjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zainteresíranost |
publ. zanimanje, navdušenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zainteresírati |
publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajadikováti |
knjiž. zatarnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajahalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zajáhati |
1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajámrati |
nižje pog. zastokati, zatarnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajcačéden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zájčar |
lov. pes, izučen za lov na zajce:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zájčarka |
nar. dolenjsko zanka za lovljenje zajcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zajčárna |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zajčevína |
1. zajčje krzno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zájčji |
nanašajoč se na zajce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zájčnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
zajébati |
vulg. narediti, povzročiti komu kaj nezaželenega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zaječáti |
dati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajéda |
1. kar naredi voda v kopno z odnašanjem materiala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajédati |
1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajedávski |
nanašajoč se na zajedavce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajedávstvo |
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajeden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zajedljívost |
lastnost, značilnost zajedljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajédničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zajemálec |
obrt. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajémen |
-mna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zajéra |
les. poševno prižagana ploskev deske, elementa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajerálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zajéti |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajétnost |
ekspr. lastnost, značilnost zajetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajéza |
nar. vzhodnoštajersko jez:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajézditi |
1. premakniti se s pomočjo živali, na kateri se sedi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajezílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
zajezína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
zajezíti |
1. narediti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajezítven |
nanašajoč se na zajezitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaježeválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zajéžiti se |
zastar. naježiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zájtrken |
-kna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zajtrkoválen |
nanašajoč se na zajtrk ali zajtrkovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajúckati |
nar. severovzhodno zavriskati, zaukati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zajúkati |
nar. gorenjsko zavriskati, zaukati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zajunáčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
zakájček |
ekspr. otrok, navadno star tri ali štiri leta, ki pogosto vprašuje zakaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zakajínati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zakamnáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
zakamuflírati |
1. voj. zakriti vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zakápati |
nar. zakopavati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|