|
zabrenčáti |
oglasiti se z enakomerno tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrénkati |
s trzljaji zaigrati na glasbilo s strunami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabréžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zabrísanost |
lastnost, značilnost zabrisanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrísati |
1. narediti, povzročiti, da je kaj; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrisoválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zabrlízgati |
1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrlízgniti |
1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrnéti |
1. dati enakomerno se tresoč glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zábrnik |
nav. mn., nar. vzhodno okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrtvíti |
teh. zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja; zatesniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrusíti |
1. ekspr. vreči, zagnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zabúbati se |
nar. zabubiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúhel |
ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zabuhlína |
izboklina na telesu, organu navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zabúhlost |
lastnost, značilnost zabuhlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúhniti |
postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúnec |
etn. do kolen segajoče žensko vrhnje oblačilo iz belega sukna in brez rokavov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabušávanje |
nižje pog. izmikanje delu, lenarjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabušávati |
nižje pog. izmikati se delu, lenariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zacáhnati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zacapljáti |
ekspr. nerodno iti, stopiti, navadno s kratkimi koraki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zàcéličen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zacelína |
agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjenem mestu stebla ali veje po obrezovanju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zacelíti |
nav. 3. os. narediti kaj celo, navadno rane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacélo |
nar. vzhodno popolnoma, čisto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacésten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zacmévkati |
oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvèsti |
navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zacvetéti |
1. narediti cvet, cvete:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začarjeválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
začásnost |
lastnost, značilnost začasnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začêlen |
nanašajoč se na začelje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začêliti |
les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začeljústen |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
začépen |
-pna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
začesáti |
s česanjem narediti, da kaj pride v določen položaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
začesnáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
začêsniti |
zatrgati na mestu, kjer je kaj priraščeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začéten |
nanašajoč se na začetek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začétkom |
zastar. v začetku, na začetku:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začétkom |
zastar., z rodilnikom v začetku, na začetku:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začétkoma |
knjiž. v začetku, na začetku:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začétniški |
nanašajoč se na začetnike ali začetništvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začétnokônčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
začétnorealístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
začímba |
snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
začímben |
nanašajoč se na začimbo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začímbnica |
nav. mn. rastlina, bogata z začimbnimi snovmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
začína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
začínak |
-nka; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
začínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
začíniti |
dodati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začínjati |
dodajati snov, ki daje hrani prijeten, navadno ostrejši okus:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začínjenost |
lastnost, značilnost začinjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
začolnáriti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
začotnáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
začrnélost |
lastnost, značilnost začrnelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrnítev |
tisk. temno mesto na negativu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začŕniti |
narediti kaj črno, temno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začŕtati |
1. s črto, črtami narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrvíčiti |
nav. 3. os., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúda |
ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúdenje |
duševno stanje, ki je posledica nepričakovanega, nenavadnega dejstva, dogodka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začudljív |
knjiž. nenavaden, presenetljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúdo |
ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začutíti |
1. s čutili zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadáča |
zastar. naloga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadàh |
manj močen neprijeten vonj, navadno po slabem, pokvarjenem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zadahlína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zadáhlost |
lastnost, značilnost zadahlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadájati |
delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadáti |
1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zadávna |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zadebelína |
zadebeljeni del česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
91.207 91.307 91.407 91.507 91.607 91.707 91.807 91.907 92.007 92.107 
