ufolóški |
nanašajoč se na ufologe ali ufologijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
uganálica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
ugándščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
uganíti |
1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugánkarski |
nanašajoč se na ugankarje ali ugankarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugásek |
nav. mn. pogašeni delci premoga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugasíti |
1. narediti, da kaj preneha goreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugáslost |
lastnost, značilnost ugaslega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugásniti |
1. narediti, da kaj preneha goreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugibalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
ugíbati |
1. prizadevati si ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugíbčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
ugíben |
-bna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
povezave:
|
uginálica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
ugláditi |
1. narediti kaj gladko, ravno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uglájenost |
lastnost, značilnost uglajenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
uglasíti |
1. naravnati glasbilo na določeno tonsko višino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uglašálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
uglašênost |
lastnost, značilnost uglašenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uglaševálen |
namenjen za uglaševanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uglaševálnik |
muz. premični kos cevi, zamašek pri trobilih, pihalih za natančno uglasitev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uglaševálo |
elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika; tuner; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uglaševáti |
1. naravnavati glasbilo na določeno tonsko višino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uglédažêljen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
uglédnost |
lastnost, značilnost uglednega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
uglobína |
knjiž. vdolbina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
uglobíti |
1. redko narediti, da ima kaj nižji nivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uglúšen |
-šna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
ugnánost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
ugnáti |
ekspr. 1. doseči, da kdo preneha povzročati hrup, nemir, navadno s fizično premočjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
ugnávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
ugnêsti |
1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugnétati |
z gnetenjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugnézditi se |
1. narediti gnezdo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugnojíti se |
nav. 3. os., redko zagnojiti se, ognojiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugodilen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ugodíti |
z dajalnikom narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugódnik |
star., navadno v zvezi božji ugodnik kdor živi tako, da ugaja bogu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugódnost |
1. lastnost, značilnost ugodnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugódnosten |
nanašajoč se na ugodnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugòn |
ugôna; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
povezave:
|
ugonábljanje |
knjiž. uničevanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
ugonábljati |
knjiž. uničevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
ugonávljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
ugonôben |
-bna -o; prid., vir: B; povezave:
|
ugostíti se |
zastar. ustaviti se, nastaniti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugotovítven |
nanašajoč se na ugotovitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugotovljívost |
lastnost, značilnost ugotovljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugovárjati |
navadno z dajalnikom z besedami izražati nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugóvoren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ugovoríti |
zastar. reči, pripomniti kaj nasprotujočega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugráben |
-bna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
ugrabíti |
1. s silo, z zvijačo vzeti komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ugrabívščina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
ugrábljati |
1. s silo, z zvijačo jemati komu prostost, navadno zaradi odkupnine, maščevanja, protesta:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugrézati se |
1. zaradi lastne teže pomikati se v navpični smeri navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugrézen |
nanašajoč se na ugrez:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ugreznína |
vdolbina, jama, nastala zaradi ugreznjenja zemlje, tal:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ugrézniti se |
1. zaradi lastne teže pomakniti se v navpični smeri navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugrízen |
med., vet., v zvezi ugrizna rana rana od ugriza:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugrizljív |
knjiž. ki {rad} grize, napada z zobmi; popadljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ugriznína |
med., vet. rana od ugriza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ugrízniti |
1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ugrizováti |
zasajati zobe v kaj in jih stiskati z namenom to pojesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úgrofínski |
lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Madžari, Finci, Estonci:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uháč |
ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uhájati |
1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapuščati kraj {trenutnega} bivanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uhàn |
nav. mn. okrasni predmet za nošenje na ušesnih mečicah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úharica |
roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uhátec |
ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úhelj |
1. zunanji del ušesa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uhléviti |
agr. narediti, da žival živi v hlevu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uhljáč |
ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uhobólen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|