|
privátnolastníški |
nanašajoč se na privatne lastnike ali privatno lastništvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privátnopráven |
nanašajoč se na privatno pravo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privátnost |
1. značilnost privatnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privážati |
vozeč spravljati kaj na določen kraj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priveden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
privékati |
nar. prijokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
privériti se |
star. 1. zakleti, navadno z besedami pri moji veri:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privések |
1. navadno z verižico pritrjeni del okrasnega predmeta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
privêsti |
1. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam pride:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
privetrína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
privéza |
privezovalna vrv, veriga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privezálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
privéznica |
knjiž. privezovalna vrv, veriga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privéznik |
navt. kamnit, železen steber na obali, ladji za privezovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privezoválec |
navt. kdor privezuje ladje, čolne k obali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privíd |
1. vidna zaznava brez stvarne podlage:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privíden |
1. nanašajoč se na privid:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
privídina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
privídnost |
1. značilnost prividnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privihoválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
privijáčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
privijúgati |
nav. ekspr. vijugajoč se priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privilégij |
nav. mn. posebna pravica, ugodnost, ki omogoča določenemu družbenemu sloju, skupini ljudi ali posamezniku poseben, boljši položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privilegíranec |
nav. ekspr. kdor je privilegiran:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privilegíranost |
lastnost, značilnost privilegiranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priviligiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
priviligirani |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
privírati |
knjiž. hitro, navadno v veliki količini pritekati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privíren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
privláčnost |
1. lastnost, značilnost privlačnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privláčnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
privlák |
fiz. pojav, da deluje telo na drugo telo s privlačno silo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privléči |
1. z vlečenjem spraviti na določeno mesto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privôden |
ki je, se nahaja pri vodi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privódničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
privójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
privolíti |
z besedo, kretnjo izraziti, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoljeváti |
z besedo, kretnjo izražati, da se uresničitvi česa, kar navadno zadeva osebek, ne nasprotuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščíti |
1. občutiti zadovoljstvo nad tem, da kdo kaj ima, je deležen česa dobrega ali slabega, hudega:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljív |
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljívec |
nav. ekspr. privoščljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privoščljívost |
lastnost, značilnost privoščljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privózen |
nanašajoč se na privoz:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privŕhen |
-hna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
privŕsten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
privŕšen |
ki je, se nahaja pri vrhu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privržen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
privŕženec |
kdor ima zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privŕženost |
zelo pozitiven odnos do koga, zlasti zaradi njegovih idej, nazorov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzdigálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
privzdígniti |
1. nekoliko, za krajši čas dvigniti, zlasti na eni strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzdígnjenost |
lastnost, značilnost privzdignjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
privzdigoválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
privzgojênost |
lastnost, značilnost privzgojenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadejan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prizadejáti |
navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. raba peša povzročiti poškodbe, okvare; prizadeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadet |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prizadévnost |
lastnost, značilnost prizadevnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizadévnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
prizajéti |
nar. začeti zajemati, jesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
prizanášanje |
glagolnik od prizanašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prizanášati |
1. delati, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prizanášba |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prizanašljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prizanašljívost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
prizanesljívost |
lastnost, značilnost prizanesljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizanêsti |
1. narediti, da kdo za prestopek, negativno dejanje ni kaznovan, ni deležen negativnih posledic:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizavésten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prizdéti se |
nav. 3. os., nar. zahodno zazdeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizêmeljski |
ki je, se nahaja pri zemlji, zemeljski površini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prizémen |
1. ki je, se nahaja pri zemlji, zemeljski površini:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prizémlje |
1. del stavbe, dostopen neposredno z zemljišča pred njim, navadno delno ali v celoti pod nivojem zemeljske površine:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
prizemljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
prizemljikovína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
prizemníkovec |
nar. debelejša palica, navadno odrezana pri zemlji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prízemski |
nanašajoč se na prizmo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prízen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
prizíbati |
nav. ekspr. zibaje pripeljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prizív |
knjiž. 1. pismeno izraženo nesoglasje s sodbo, sklepom, odločbo z namenom, da se ta spremeni, razveljavi; pritožba:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prízma |
1. geom. telo, ki ga omejujeta dva vzporedna, skladna mnogokotnika in plašč:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prízmičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
prizmína |
min. vsaka od ploskev plašča prizmatičnega kristala; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
69.007 69.107 69.207 69.307 69.407 69.507 69.607 69.707 69.807 69.907 
