|
debutántka |
ženska, ki prvič javno nastopi, navadno umetnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debutántski |
nanašajoč se na debutante ali debut:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
debutírati |
začeti kako udejstvovanje, navadno umetniško, s prvim javnim nastopom:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
debut |
prvi javni nastop, navadno umetnikov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
decêmber |
dvanajsti mesec v letu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
decêmbrski |
nanašajoč se na december:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decemvirálen |
nanašajoč se na decemvirat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
decenálije |
-ij; ž mn., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
decéntnost |
lastnost, značilnost decentnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decentralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tipična decentralna zaščitna naprava je rdeča šuko vtičnica z vgrajeno prenapetostno zaščito.
|
|
decentralístičen |
nanašajoč se na decentralizem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decentralizacíjski |
nanašajoč se na decentralizacijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decentričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
decentriran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
decentriranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Derrida je kritiko "logocentričnega" pojmovanja strukture in znaka izrecno navezal na izročilo ontološkega decentriranja (na Nietzscheja, Freuda, Heideggerja).
|
|
decentriranost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporabljena perspektiva in "decentriranost" pa jo naredita še bolj zanimivo.
|
|
decerebracija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri eksperimentalni prekinitvi povezav možganskega debla z mezencefalonom (decerebracija) pri sesalcih izpade zmožnost hotene motorike in se pojavi prekomerna vzdražnost motonevronov za antigravitacijske mišice (decerebracijska rigidnost), predvsem zaradi izpada inhibicijskih vplivov iz medialnih retikularnih področij.
|
|
decerebracijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri eksperimentalni prekinitvi povezav možganskega debla z mezencefalonom (decerebracija) pri sesalcih izpade zmožnost hotene motorike in se pojavi prekomerna vzdražnost motonevronov za antigravitacijske mišice (decerebracijska rigidnost), predvsem zaradi izpada inhibicijskih vplivov iz medialnih retikularnih področij.
|
|
decerebriran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če pri živali naredimo rez v intrakolikularni regiji disinhibiramo sistem a)alfa b)beta c)gama in nastopi d)tetraplegija e)hemiplegija f)paraplegija g)decerebrirana rigidnost
|
|
decerebrirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kaj nismo mogoče samo pospešeno decerebrirali starše in jih patološko vezali nase?
|
|
|
povezave:
|
|
decêrna |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
decernát |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
decet |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Komorna zasedba (izvaja komorno glasbo): Solo - 1 izvajalec, Duo - 2 izvajalca (izraz duet se uporablja pri skladbah za dva enaka instrumenta ali pevska glasova), Trio - 3 izvajalci (izraz tercet se uporablja pri skladbah za tri enake instrumente ali pevske glasove), Kvartet - 4 izvajalci, Kvintet - 5 izvajalcev, Sekstet - 6 izvajalcev, Septet - 7 izvajalcev, Oktet - 8 izvajalcev, Nonet - 9 izvajalcev, Decet - 10 izvajalcev (redkeje uporabljena zasedba, imenovana tudi diksutor).
|
|
décibél |
fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti, desetina bela; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decibelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tistih "tečnih" davkoplačevalcev, ki "želijo" zjutraj v službo, da bodo od njihovih 100.000 SIT plače lahko odvedli denar v proračun in bi se radi ponoči naspali brez 110 decibelne "sub-kulture", tako nihče ne sili, naj ponoči spijo in zjutraj vstajajo, ne?
|
|
decidualizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sluznico endometrija stabilizira z decidualizacijo, tj. nastankom žlez.
|
|
décigrám |
utežna mera, desetina grama; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decilen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
décilíter |
prostorninska mera, desetina litra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
décilítrski |
nanašajoč se na deciliter:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decimálen |
ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decimálka |
mat. znak, ki stoji v številki za decimalno vejico:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
decímen |
-mna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
déciméter |
dolžinska mera, desetina metra:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
décimétrski |
nanašajoč se na decimeter:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deciteks |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Preja iz sintetičnih filamentov (razen sukanca za šivanje), nepripravljena za prodajo na drobno, vključno s sintetičnimi monofilamenti številke pod 67 deciteksov
|
|
decízen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
decrescéndo |
muz., označba za jakost izvajanja čedalje tišje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dečád |
nav. slabš. otroci:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dečák |
nav. ekspr., raba peša večji deček, fant:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
déčji |
nanašajoč se na deco:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
déčkec |
nar. vzhodno deček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
déčkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Dečkova nepazljivost se mu je zdela posledica njegove, učiteljeve, prevelike prijaznosti, ki jo hoče deček na ta način zlorabiti.
|
déčla |
nar. dekle:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
déčman |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
déčva |
nar. koroško 1. dekle:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
déda |
nar. moški, navadno starejši; dedec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dédčevski |
nanašajoč se na dedce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dédec |
1. ekspr. moški, navadno starejši:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dédej |
nar. koroško 1. stari oče, ded:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dédična |
dedinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dediferenciácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Dediferenciacija (značilna za obdobje postmodernosti) - S.Clegg - pomeni združevanje opravil v organizaciji tako, da postajata človekovo delo in vloga v organizaciji bolj raznolika in manj specializirana.
|
dediferencirati |
dov. in nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dedijev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V hiši na Tolstem vrhu 9, ki sem jo opisal, so do sredine 20. stoletja živeli dedijeva teta, njen mož in dva sinova.
|
|
dedikácija |
knjiž. besedilo, napisano navadno v knjigo kot znak spoštovanja, hvaležnosti do koga; posvetilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dédina |
star. 1. dedna posest:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dédiščina |
1. premoženje, dobljeno po umrlem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dédiščinar |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
dédiščinski |
nanašajoč se na dediščino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dediščinskovarstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dednína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
dédnodáčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dédnopráven |
nanašajoč se na dedno pravo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dédnost |
1. biol. lastnost organizmov, da se njihove lastnosti prenašajo na potomce:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dédnosten |
nanašajoč se na dednost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dédnozakúpen |
nanašajoč se na dedni zakup:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dednoznánstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dédo |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Je pač tako, da vsi dihamo isti zrak, pa bomo še potke iste uporabljali, samo toliko pazite, da med tekom ne pohodite kakih zaljubljencev za kakim grmom, med kolesarjenjem ne zbijete kakega dedota, ki se je odpravil na sprehod, naj se vaš konj ne poserje kakšnemo dojenčku na glavo, ..., pa bomo vsi zadovoljni.
|
dedoslóven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dedoválen |
nanašajoč se na dedovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dedovan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dan-danes je mojo lastno mami strah, da zadeve ne bo imela tudi ona, saj naj bi bil celo dedovan, a je ZELO mala možnost!
|
|
|
povezave:
|
|
dedovína |
star. 1. dedna posest:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dédovski |
knjiž. nanašajoč se na dede:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dedovščina |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
dedramatizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Te instrumentalne dobrine gotovo ni mogoče pričarati z veščim (»profesionalnim«) dramatiziranjem kriminala in njegovih protagonistov, ampak prej z dedramatizacijo tega kompleksnega pojava.
|
|
deducionístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
deducírati |
sklepati iz splošnega na posamezno:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dedúkcija |
knjiž. sklepanje iz splošnega na posamezno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
| | | |
11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301 12.401 12.501 12.601 
