|
dvórek |
-rka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ne manjka niti slovar dvoreka - "Z veseljem vam pomagamo!" se predvidljivo prevede kot "Crkni! Crkni!"; kar pa itak že vemo, mar ne?
|
dvorljívost |
lastnost dvorljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóročájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Najatraktivnejši predmet je zagotovo dvoročajna lončena posoda kantharos, ki jo krasijo dva človeška obraza in kačasto oblikovana ročaja.
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
dvosezonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Težak udarec navdušenju okoli ekipe in delovanju samemu je zadalo tudi dvosezonsko zaprtje pravega srca in doma Jadranovega delovanja, to je telovadnice Pristaniških delavcev pri Briščikih.
|
|
dvosteberen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi velike togosti je dvosteberni skobeljni stroj primeren za najtežje obdelovance.
|
|
dvoton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slovensko: dvoton, english: duotone, slovenska razlaga: visokokakovostvni večton s celotnim tonskim obsegom narejen, iz dveh barv, črne in druge želene barve ...
|
|
dvoudeleženski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glagol trditi je v primerjavi z eksplicitnimi performativnimi glagoli dvoudeleženski: postavlja razmerje med govorcem in propozicijsko vsebino, ne odpira pa mesta za naslovnika.
|
|
|
povezave:
|
|
dvovaloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvobarvna (dvovalovna) metoda merjenja dolžin
|
|
|
povezave:
|
|
dvovezljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejša je sprememba iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. tudi vezavne glagole.
|
|
dvozvezkoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med to rokopisno gradivo sodi dvozvezkovni Slovensko-nemški slovar (1800 strani), turško-nemški, etiopsko-latinski slovar idr.
|
|
džati |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rojstvo (džati), mati (mata) in dharma človeku pomagajo uravnavati in prečistiti svoje nagone in nagibe.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
džul |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem pobral, da naj bi se merske enote strogo pisale "piši kao govoriš" in z malo, torej vat, džul, njuten itd.
|
|
|
povezave:
|
|
džúnglovec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
džuz |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ZGRADBA KORANA: Razdeljen je na 30 džuzov (delov), ima 114 poglavij (sur), najdaljša je El-Bekara, ki ima 286 stavkov (ajetov), najkrajša pa je El-Kevser s tremi stavki, ...
|
|
é |
šesta črka slovenske abecede:; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
|
povezave:
|
|
eaglovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
écce hómo |
bibl. glej{te}, to je {trpinčeni} človek!; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ednína |
lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eféndija |
spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
egal |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
egiptoslóvec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
egocéntričnost |
lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
egocéntrik |
egocentričen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
egoíst |
egoističen človek, sebičnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egoízem |
miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eidétik |
psih. človek z eidetično sposobnostjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ekološkopridelovalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ekoloven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
ekonomízem |
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ekonomskoposloven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ekopridelovalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
ekscelénca |
s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za najvišje državne predstavnike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ekselov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ekshibicioníst |
1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistenciál |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
eksistenciálija |
filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistencialízem |
filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
eksjugoslovanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
eksplodírati |
1. silovito s pokom se vžgati in razleteti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplozíja |
1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
ekstáza |
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstravertíranost |
psih. lastnost, značilnost ekstravertiranega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremíst |
človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremízem |
1. delovanje, prizadevanje za kako nalogo z ekstremnimi sredstvi, postopki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekvátor |
umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
élativ |
lingv. oblika, ki izraža zelo veliko mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elefantíaza |
med. obolenje mezgovnic in bezgavk, združeno z nabrekanjem spodnjih okončin in spolovil; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
eléktrodelovódja |
-e in -a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
elektroizlov |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
elektrokabel |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
elektrolov |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
| |
1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 
