|
dvóhóden |
elektr., navadno v zvezi dvohodna vezava vezava, ki omogoča usmerjanje obeh polovic vala izmeničnega toka:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoidentiteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na isto temo je Evropska unija leta 1997 odobrila tudi projekt Phare Lien z naslovom Izobraževanje romskih staršev za dvojezično in dvoidentitetno vzgojo otrok.
|
|
dvoipolsoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ČE mene vprašate imam predlog za referendum z naslovom: 1. ALI NAJ VSAK OTROK OB ROJSTVU PREJME DVOIPOLSOBNO STANOVANJE? ...
|
|
dvoják |
1. kar je iz dveh delov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvojavljalniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Verzija vsebuje nove funkcije, kot so začasni izklop skupin, izboljšanje delovanja dvojavljalniške odvisnosti in razširitev te odvisnosti tudi na javljanje povečane koncentracije plina.
|
|
dvojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z vstopanjem Slovenije v EU dodatno narašča potreba po računalniško podprtem prevajanju iz in v slovenski jezik, po modernih in dostopnih dvojezikovnih slovarjih slovenskega jezika in po učinkovitem poučevanju prevajanja in tujih jezikov.
|
|
dvojína |
lingv. slovnično število, ki zaznamuje dve stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dvojnoračunalniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Programski paket smo v zadnjem času še nadgradili, tako da teče v dvojnoračunalniški konfiguraciji računalnikov ALFA, kar zagotavlja izredno hitrost ter zanesljivost delovanja.
|
|
|
povezave:
|
|
dvokotloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dvókŕp |
bot. ki je iz dveh, krpam podobnih delov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolíčnež |
ekspr. dvoličen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolíčnik |
ekspr., redko dvoličen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolíčnost |
lastnost dvoličnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomegabajten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Edina novost tega, po Intelovi navadi 'skromno' poimenovanega, je dvomegabajtna injekcija tretjenivojskega predpomnilnika v jedro.
|
|
dvomerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od dveh podatkovnih kanalov je hitrejši kanal za prenos podatkov samo v eno smer, običajno proti uporabniku, drugi je manj zmogljiv dvomerski kanal.
|
|
dvomesečje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poslovni rezultati 1997 in v prvem dvomesečju 1998
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
|
|
povezave:
|
|
dvonasloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dvonožnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Človekova dvonožnost ali bipedalizem šteje med najpomembnejše rezultate njegove evolucije.
|
|
dvookularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta proces simulira človeški dvookularni pogled, tako da opazovalec lahko določi prostorske objekte, kot bi bili fizične entitete v realnem prostoru.
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dvópóloven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dvópolovínski |
muz. ki obsega dve polovinki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dvoporten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podatkovni PP L1 je dvoportni, dvojno-skupinski asociativni predpomnilnik; "dvoportni" pomeni, da lahko beremo in pišemo vanj v eni urini periodi, oziroma da ima dvoje ločenih podatkovnih in naslovnih vhodov.
|
|
dvopoveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob zgledu pišejo kratka, eno-/dvopovedna zasebna besedila, s katerimi nagovorijo naslovnika ali se odzovejo na besedila drugega.
|
|
dvoravenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
|
|
dvoregionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tezo Dvoregionalni model splošnega ravnotežja: Slovenija - ostala Jugoslavija leta 1992 doktorira.
|
|
dvórek |
-rka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ne manjka niti slovar dvoreka - "Z veseljem vam pomagamo!" se predvidljivo prevede kot "Crkni! Crkni!"; kar pa itak že vemo, mar ne?
|
dvorljívost |
lastnost dvorljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóročájen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Najatraktivnejši predmet je zagotovo dvoročajna lončena posoda kantharos, ki jo krasijo dva človeška obraza in kačasto oblikovana ročaja.
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
dvosezonski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Težak udarec navdušenju okoli ekipe in delovanju samemu je zadalo tudi dvosezonsko zaprtje pravega srca in doma Jadranovega delovanja, to je telovadnice Pristaniških delavcev pri Briščikih.
|
|
dvosteberen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi velike togosti je dvosteberni skobeljni stroj primeren za najtežje obdelovance.
|
|
dvoton |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
slovensko: dvoton, english: duotone, slovenska razlaga: visokokakovostvni večton s celotnim tonskim obsegom narejen, iz dveh barv, črne in druge želene barve ...
|
|
dvoudeleženski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glagol trditi je v primerjavi z eksplicitnimi performativnimi glagoli dvoudeleženski: postavlja razmerje med govorcem in propozicijsko vsebino, ne odpira pa mesta za naslovnika.
|
|
|
povezave:
|
|
dvovaloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvobarvna (dvovalovna) metoda merjenja dolžin
|
|
|
povezave:
|
|
dvovezljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najpogostejša je sprememba iz enovezljivih glagolov v dvovezljive oz. tudi vezavne glagole.
|
|
dvozvezkoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med to rokopisno gradivo sodi dvozvezkovni Slovensko-nemški slovar (1800 strani), turško-nemški, etiopsko-latinski slovar idr.
|
|
džati |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rojstvo (džati), mati (mata) in dharma človeku pomagajo uravnavati in prečistiti svoje nagone in nagibe.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
džul |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem pobral, da naj bi se merske enote strogo pisale "piši kao govoriš" in z malo, torej vat, džul, njuten itd.
|
|
|
povezave:
|
|
džúnglovec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
džuz |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ZGRADBA KORANA: Razdeljen je na 30 džuzov (delov), ima 114 poglavij (sur), najdaljša je El-Bekara, ki ima 286 stavkov (ajetov), najkrajša pa je El-Kevser s tremi stavki, ...
|
|
é |
šesta črka slovenske abecede:; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
|
povezave:
|
|
eaglovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
écce hómo |
bibl. glej{te}, to je {trpinčeni} človek!; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ednína |
lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eféndija |
spoštljiv nagovor, v jugoslovanskem muslimanskem okolju gospod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
egal |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
egiptoslóvec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
egocéntričnost |
lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
egocéntrik |
egocentričen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
egoíst |
egoističen človek, sebičnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egoízem |
miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eidétik |
psih. človek z eidetično sposobnostjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ekološkopridelovalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ekoloven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
ekonomízem |
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ekonomskoposloven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
ekopridelovalec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
ekscelénca |
s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za najvišje državne predstavnike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ekselov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
ekshibicioníst |
1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistenciál |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
eksistenciálija |
filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistencialízem |
filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
eksjugoslovanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
eksplodírati |
1. silovito s pokom se vžgati in razleteti:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksplozíja |
1. hitra, silovita sprostitev energije ob vžigu eksplozivnih snovi ali zaradi premočnega pritiska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
ekstáza |
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstravertíranost |
psih. lastnost, značilnost ekstravertiranega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
1.888 1.988 2.088 2.188 2.288 2.388 2.488 2.588 2.688 2.788 
