|
črnúški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: se nanaša na Črnuče: Jezikovni center DUDE bo letos že drugo leto gost festivala "Črnuški september", ki ga vsako leto organizirata društvo Škuc in društvo Lemež pod taktirko dirigenta ljubljanske opere, Aleksandra Spasića. Predstavili bomo otroške programe angleščine in nemščine v črnuški knjižnici.
|
črpálka |
priprava za sesanje ali potiskanje tekočin, plinov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
črpálo |
redko črpalka; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕpati |
1. s črpalko sesati, dobivati tekočino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črpen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Našim kupcem nudimo: proizvodnjo svežega betona različnih mark, prevoze betona z mešalci ali kiperji, vgrajevanje črpnega betona z avtočrpalko do višine oz. razdalje 30 metrov.
|
|
čŕtanka |
redko tabela, razpredelnica; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕtkati |
1. delati s črtkami enakomerno prekinjeno črto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕv |
1. drobna žival mehkega, podolgovatega telesa, navadno škodljiva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
črvíčiti |
pog. 1. brezoseb. imeti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
črvína |
redko črvojedina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
črvívec |
slabš., redko ničvreden, slab človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕvji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: O potovanjih v druge dimenzije, čase in svetove, bi moji poduhovljeni prijatelji tudi vedeli veliko povedati, pa ne uporabljajo črvjih lukenj. Ali pač?
|
črvojéd |
redko črviv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čŕvov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Hiše in krajine iz železobetona se pojavijo pred menoj v tako orjaških silovitostih, kot jih naravno oko / žabje oko, črvova svetlobna zaznava?/ ne more nikoli razvideti.
|
čuan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tai či čuan ali skrajšano Tai či je starodavna kitajska veščina jačanja življenske energije, pot modrosti in dolgovečnosti, enostavna pot usklajevanja uma/telesa in hkrati zelo učinkovita borilna veščina.
|
|
čubejski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čubéti |
ekspr., redko čemeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúčka |
redko, v zvezi zavezati ruto v čučko zavezati ruto z vozlom na tilniku:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúd |
knjiž., s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje; narava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúda |
ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudákarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po vseh knjigah o unixu sem iskal razlago, odkod ime ukaza grep, tega bisera med biseri čudakarskih imen ukazov v unixu. Nič.
|
|
povezave:
|
|
čudákov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čudáškost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Pogosto nastopita skupaj in tako se prepričljiveje utemeljujeta nadaljnje 'nesmiselno' dogajanje, saj starce in mladino človeška izkušnja in književno, posebno komedijsko izročilo nenehno povezujeta s čudaškostjo, nepreračunljivostjo in nagnjenostjo k nerazumnemu pretiravanju.
|
|
povezave:
|
|
čúdež |
1. rel. dogodek, ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúdežnik |
redko kdor ima izredne, čudežne sposobnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda, treba je poleg ostalih ločil uvesti še ločilo ČUDAJ in poleg vprašalnih, velelnih, trdilnih in kajševem kakšnih stavkov je uvesti tudi čudilne stavke.
|
|
čúdnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Tako na primer vejica pomeni, da moramo iti z glasom navzgor, pika, da si nehal z nalaganjem, vprašaj to, da si na policiji, kjer te zaslišujejo, narekovaj spodaj to, da boš povedal nekaj silno pomembnega in je treba zapisati in tako naprej do čudnikov in vzdihovalnikov.
|
|
povezave:
|
|
čudnolíkost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čúdo |
ekspr. 1. izraža nenavadno visoko stopnjo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudodélec |
redko čudodelnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čudodelništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tokrat ni glavna oseba ostareli katoliški duhovnik s spodletelim čudodelništvom, ampak Pregelj pisatelj in njegov strah pred upadom pisateljske potence, nauk pa bi lahko bil, da je povezovanje velikih duhovnih dejanj z mladostno močjo in spolno potenco napačno.
|
|
čudodelski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čudodélstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kako si neki priznavajo "karizmo" vsi tisti, ki nimajo moči čudodelstva in niso preprosto šemežni sejmarski magui, tudi pred predcerkvenimi proščenji?
|
čudosladek |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čudovito |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne samo, da imajo ti sprejemniki po navadi težak in dobro vležajen gumb, ki bi se po močnem sunku zavrtel še od lastne vztrajnosti, temveč so nekateri tudi opremljeni s takoimenovanimi "mačjimi očesi", ki čudovito zvezno utripajo v magični zeleni ali modri svetlobi sorazmerno z uglaševnjem in razglaševanjem.
|
|
čudo... |
kakor čudokrasen, čudolep ipd.; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuft |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eni prisegajo na čufte, drugi na brokoli; enim ne sede cigaretni dim, drugi bi nikotinske paličice sesljali, dokler jim ne bi pomodrele ustne; eni uživajo v posvečenih zvokih klavirskih koncertov starih mojstrov, drugi zvračajo superce na oberkrajnerje (gah!).
|
|
čufta |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ja SVK vseskozi sem domneval, da si kumrovška čufta ... no sedaj vidim, da si res čufta ... in to celo brez paradjz sosa ... tako zelo si rikverc napreden, da še lds ne upaš voliti!
|
|
čúga |
bot., navadno v zvezi kanadska čuga parkovno iglasto drevo s kratkimi, ploščatimi iglicami in majhnimi storži, Tsuga canadensis; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúha |
nar. dolenjsko, ekspr. krava, navadno velika in debela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čukasto |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi so me nekak čukasto pogledal v stilu: "a ti se greš pa kulturo al kako?"
|
|
|
povezave:
|
|
čúko |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čukótski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čúkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čukovec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
čúnka |
nar. štajersko, ekspr. svinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čúpa |
nar. primorsko, nekdaj preprost ribiški čoln iz enega debla:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
čustvenokomunikacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
čustvenostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Upravičeno, saj je pisec svojo mogočno estetsko stavbo sezidal na žlahtnih temeljih koroškega vzornika, pri njem pa se je tudi navdušil za čustvenostno izrazitejše besediljenje.
|
|
čústvo |
navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
čustvovanjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
čustvučkováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čustvujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namesto tega udeleženec ravno o tem primeru v raziskavi na veliko teoretizira in zlasti moralizira, operira s čustvi čustvujočih, čutečih sodelavcev, ki mimogrede vržejo raziskovalca na cesto zaradi raziskave, zaradi drugačnih mnenj, stališč zaradi (po njihovem) različnega "pravno nedopustnega" mišljenja.
|
|
čúš |
nav. mn., slabš., v avstrijskem okolju Slovenec, Jugoslovan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čuteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za slovensko čuteče "aktiviste", kot je bil Levstik, so tisti ob prometnem križu gotovo bili izgubljeni.
|
|
čútenjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Na nekaterih točkah pripovedne linije namreč obstajajo položaji, ki intenzivirajo Damjanovo miselno in čutenjsko dejavnost: ...
|
čutilnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Termometer je torej poleg merilnika temperature lahko tudi čutilnik toplote (toplotnih tokov).
|
|
čútje |
redko bedenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čútnosten |
knjiž., redko čuten1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čutolovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čuvan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... Ko je varno spet odleti više, / do vdano čuvane tihotne hiše: / ob svoj stenj se zvije, / se z lučjo pokrije / in vsak dih srcu piše. ...
|
|
čvèk |
redko čvekanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvéka |
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čvekáč |
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvekálast |
slabš. ki {rad} vsebinsko prazno, nespametno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvekalstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tisto, kar ob torkovih večerih, tja do tretje jutranje ure, dogaja tamkaj poležanemu poslušalstvu, čvekalstvu in tudi plesalstvu, je, sodeč po prijetno obljudeni kamri in zaenkrat ničnim honorarjem, zelo manjkalo izkušenejšim konzumentom in tudi gibalcem tehna, recimo v teh krajih uveljavljenemu Umekovemu podmladku, Bizzyju, Dojajatu in Plotzu, pank- in elektroveteranu Iztoku Turku in pogonu Random Logic, ki ima studio nadstropje više: namreč, priložnost, da si po burno preklofanem in premezganem koncu tedna odpočiješ kosti, svobodno vdihneš dobrodejne izparine in odvrtiš lagodnejšo muziko, ne da bi ti dihali za ovratnik deri! manijaki in maškare.
|
|
čvekaríja |
nav. mn., slabš. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvékast |
slabš. ki {rad} vsebinsko prazno, nespametno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvekaški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čvekáti |
1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvekàv |
slabš. ki {rad} vsebinsko prazno, nespametno govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čveketáti |
redko čvekati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvékniti |
slabš. reči kaj vsebinsko praznega, nespametnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čvrčáti |
redko cvrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrčkáti |
redko ščebetati, čebljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
čvrkotánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
čvrljáti |
redko čebljati, čebrnjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrstéti |
redko utrjevati se, krepiti se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čvrstilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Total Cohesion čvrstilna maska (16773) Elastična struktura maske omogoča efekt napetosti. Aktivne sestavine za napetost, čvrstost in gladkost omogočajo viden rezultat že po prvem nanosu.
|
|
čvrstíti |
redko utrjevati, krepiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | | |
7.334 7.434 7.534 7.634 7.734 7.834 7.934 8.034 8.134 8.234 
