|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaupnikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaupogníti |
redko upogniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zauralski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaúšnica |
udarec, navadno s plosko roko po licu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužíti |
1. sprejeti hrano, tekočino v telo skozi usta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužívati |
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavabíti |
1. redko izraziti, izreči vabilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavájati |
1. s čim nepravim, navideznim spravljati koga na kaj nepravega, nezaželenega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavál |
petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavalíti |
1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zavarovalniškoposredniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zavarovalniškozastopniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zavarovalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavarovánec |
oseba, katere premoženjska ali kakšna druga korist je zavarovana:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavarovátelj |
zavarovalnica kot stranka zavarovalne pogodbe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavdájati |
1. star., z dajalnikom zastrupljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavdáti |
z dajalnikom 1. star. zastrupiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavedljív |
redko ki lahko koga zavede:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavésa |
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavêsti |
1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavetíšče |
1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavetiščnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavetiški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zavetnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zavéza |
1. kar koga zavezuje kaj storiti, delati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézati |
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zavéznikovec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zavézništvo |
zavezniško razmerje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavézniti |
zakriti s čim tako, da se povezne:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavezováti |
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa delati vozel; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavídati |
čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviháriti |
1. z veliko silo, intenzivnostjo zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáčka |
etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zavínkoma |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaviráč |
delavec, ki zavira železniško vozilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavírati |
redko začenjati vreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaviséti |
redko povesiti se, omahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavísten |
ki komu zavida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavítek |
1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zavkóm |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zavkómec |
-mca; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zavlačevalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zavlačevalsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavogeljski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavójek |
knjiž. zavita, vijugasta črta kot del zlasti z roko zapisane črke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojevalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavojíca |
1. knjiž., redko spirala:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zavojít |
1. knjiž., redko spiralast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójkast |
knjiž. ki ima zavito, vijugasto obliko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójnat |
ki ima veliko zavojev, ovinkov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojnína |
knjiž. kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov; embalaža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zavojskováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zavolj |
star., z rodilnikom zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóljo |
z rodilnikom zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavornják |
žel. del zavore, ki ob zaviranju pritiska na kolo lokomotive ali vagona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zavornjákov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zavračálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zavraški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavrélka |
1. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj; zavrelica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavréti |
1. z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrévati |
redko začenjati vreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrgljív |
ki se {lahko} zavrže:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrísk |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
završeváti |
zastar. končevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završíti |
zastar. končati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završki |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavŕšnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
završniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
57.901 58.001 58.101 58.201 58.301 58.401 58.501 58.601 58.701 58.801 
