|
povezave:
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zaskomízgati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zaskomljáti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zaskórjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zaskórjenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zaskorjítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zaskórjiti se |
knjiž. prekriti se s skorjo, tršo plastjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zaskovíkati |
oglasiti se z glasom skovik:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zaskovíkniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zaskovíncati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
zaskózibóg |
nar. primorsko zaboga, za božjo voljo:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zaslèc |
knjiž., redko rever:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasledoválec |
kdor koga zasleduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasledováti |
1. iti za kom po sledi z določenim namenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslepíti |
1. s svojo svetlobo povzročiti, da kdo {skoraj} ne vidi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslíšati |
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasliševáti |
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslómba |
kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslónka |
1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslovéti |
postati splošno znan zaradi izrednih uspehov, lastnosti, kakovosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúga |
1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaslúžkar |
1. ekspr. kdor opravlja kako delo, dejavnost zlasti zaradi zaslužka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehljív |
ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehljívec |
redko zasmehovalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehljívka |
redko 1. zasmehovalka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehoválec |
kdor koga zasmehuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmíliti se |
z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasmodíti |
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasnávljati |
1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasnóva |
navadno s prilastkom 1. začetna, nedokončna oblika česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasnováti |
1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasnubíti |
1. predlagati ženski poroko s seboj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasnútek |
navadno s prilastkom začetna, nedokončna oblika česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasodíti |
redko presoditi, pomisliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasolíti |
1. redko presoliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasopíhati |
1. večkrat močno, sunkovito, glasno dihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasôpsti |
1. težko, glasno dihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasovražíti |
začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspájkati |
teh. zadelati, zaliti s spajko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zaspakováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
zaspanè |
1. ekspr. kdor {rad} veliko spi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspanè |
1. ekspr. kdor {rad} veliko spi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspánec |
1. ekspr. kdor {rad} veliko spi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaspánka |
ekspr. ženska, ki {rada} veliko spi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zaspánkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
zasramoválec |
kdor koga zasramuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasrbéti |
nav. 3. os. 1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasršáti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasršéti |
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastárati |
1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastarljív |
jur. ki lahko zastara:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zastarokopítiti se |
-im se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
zástava |
nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastáva |
1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastáva |
1. izročitev stvari za zavarovanje upnikove terjatve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastáven |
nanašajoč se na zastavo, kos tkanine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastáven |
1. krepko raščen, razvit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastáviti |
1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávkati |
redko začeti stavkati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávljati |
1. izročati stvari za zavarovanje upnikove terjatve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastávnik |
redko zastavitelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
zastekleníti |
knjiž., redko zastekliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zasteklíti |
zapreti kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastekljeváti |
zapirati kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastirálce |
bot. tanka kožica med robom klobuka in betom pri gobah, ki varuje trosovnico; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zastírka |
agr. kar se uporablja za pokrivanje zemlje, zlasti okrog sadnega drevja, da se zavarujejo korenine ali plodovi; steljivo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
zastonjkováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|