|
zapnéti |
redko poapneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogíbati |
1. dajati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapogníti |
1. dati del zlasti ob koncu česa v tak položaj, da na drugem delu tega leži ali tvori z njim kot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapoljski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zapolníti |
1. s kako snovjo narediti, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapolnjeváti |
s kako snovjo delati, da prazen prostor v čem, med čim preneha obstajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapómek |
-mka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zapórnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zaposlíti |
1. sprejeti koga v delovno razmerje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaposlovalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaposlováti |
1. sprejemati koga v delovno razmerje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapostáviti |
1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapostávljati |
1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapotegníti |
1. z gibom mišic nenaravno spremeniti položaj česa zlasti v kako smer:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapotoški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zapovednikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
zapozabíti se |
nar. gorenjsko 1. postati duševno odsoten:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapoznèl |
1. ki se začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapoznélec |
knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapoznéti |
knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapozníti |
knjiž. 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapráti |
z neustreznim, slabim pranjem poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapretíti |
obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapréžnica |
vrv, navadno pri konjski opremi, za vpreženje živali k vozu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapriški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaprosíti |
1. izraziti komu željo; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapŕskati |
večkrat s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastanejo kratki, ostri glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaprtokoden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
záptija |
v turškem okolju, nekdaj stražnik, orožnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zapústnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zapuščênko |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zapuški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zár |
v muslimanskem okolju dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank z ogrinjalom za glavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zára |
nav. mn., nar. koroško ozara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaràd |
zastar., z rodilnikom zaradi:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarádi |
z rodilnikom 1. za izražanje vzroka:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaranžírati |
1. skladno, estetsko urediti ali opremiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarást |
gozd. razmerje med dejansko in normalno količino lesa na določeni površini gozda pri določeni starosti ali debelini; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarastlína |
kar nastane na poškodovanem mestu, ko se tkivo zaraste, zaceli:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarébrnica |
kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaréčje |
knjiž. svet za reko:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarékati se |
1. pomotoma večkrat reči kako besedo namesto druge:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaréza |
1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarézati |
1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaríniti |
s potiskanjem, sunkom narediti, da kaj deloma ali v celoti pride v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaripéti |
redko zaripniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarípiti se |
redko zaripniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarísati |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarísba |
fot. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarisováti |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarjanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zarjovéti |
navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróčati se |
slovesno, pred pričami medsebojno si obljubljati poroko:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróčen |
nanašajoč se na zaroko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaročíti |
šport. dati, dvigniti roko nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaročíti se |
slovesno, pred pričami medsebojno si obljubiti poroko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaročniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaróden |
nar. dolenjsko krepko razvit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zaródkov |
nanašajoč se na zarodek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaródkoven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zarógati se |
knjiž. zelo očitno, grobo izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zarotnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zarótniškost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zarótništvo |
nav. ekspr. mišljenje, delovanje, ravnanje zarotnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúčen |
nar. severozahodno skodran, kodrast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasáčiti |
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasében |
1. ki je last posameznika, posameznikov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasebnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasebnikováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zasébništvo |
1. obstoj, dejavnost zasebnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
zasébnoodškodnínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaséči |
1. navadno z dajalnikom odvzeti premoženje ali del premoženja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséda |
1. namestitev kje z namenom nepričakovano napasti, dobiti koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédati |
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaségati |
1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséka |
1. zareza, nastala z zasekom, zasekovanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
57.634 57.734 57.834 57.934 58.034 58.134 58.234 58.334 58.434 58.534 
