usóda |
1. kar po verovanju nekaterih ljudi določa potek človekovega življenja tako, da se nanj ne da vplivati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
usódovec |
knjiž. 1. kdor določa komu usodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
usójenost |
1. dejstvo, da je komu kaj usojeno, določeno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uspávanka |
preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje, zlasti otrok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uspávati |
1. delovati, vplivati na koga tako, da postane zaspan:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uspéšen |
1. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uspéti |
1. s svojim delom, prizadevanjem doseči tak rezultat, kot se želi, pričakuje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uspévati |
1. s svojim delom, prizadevanjem dosegati take rezultate, kot se želi, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
uspokojíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
ustaškofašističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
povezave:
|
ustáva |
temeljni zakon države:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ustáva |
redko ustavitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
ustáven |
nanašajoč se na ustavo, zakon:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustavljáč |
1. kdor koga ali kaj ustavlja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ustavnokonformen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
ustavnosistemski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
ustavnosodniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
ustavnozakonit |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
ustávnozakónski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
ústje |
1. kraj, kjer se reka izliva v drugo reko, morje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ustničnomehkoneben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
povezave:
|
ustoličeváti |
1. podeljevati, priznavati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustolíčiti |
1. podeliti, priznati visoko cerkveno službo ali vladarsko oblast s simbolično postavitvijo na prestol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustonóša |
zool. sladkovodna riba, ki vali ikre v ustni votlini, Tilapia; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustópati se |
postavljati se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustopíti se |
postaviti se z nekoliko razkoračenimi nogami, da ima telo večjo stabilnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustrašljív |
redko boječ, bojazljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustréči |
z dajalnikom izpolniti komu željo, zahtevo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustréznik |
1. knjiž. kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustríči |
1. pri striženju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
ustrojíti |
usnj. obdelati surovo živalsko kožo s strojili:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ustrokovljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
ustrúpati |
nar. primorsko skrhati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
usvaljkáti |
s svaljkanjem izoblikovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
usvetlíti |
redko osvetliti, zloščiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uščíp |
stisk manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov, s katerim se povzroča bolečina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
uščípniti |
1. s stiskom manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov povzročiti bolečino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
ušeničnikovsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
ušíca |
zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
úšnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
utaški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
utečênost |
stanje, ko se {nanovo uvedena} dejavnost na kakem področju, mestu opravlja redno, brez zastojev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utêči |
1. {nezaželeno} tekoč se odstraniti od kod, iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utegníti |
z nedoločnikom 1. imeti možnost narediti kaj glede na razpoložljivi čas:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utéha |
kar deluje, vpliva na koga tako, da preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
utékati |
1. {nezaželeno} tekoč se odstranjevati od kod, iz česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
utekočen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
utekočilnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
utekočíniti |
1. spremeniti iz plinastega stanja v tekoče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
utekočinjajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
utekočínjanje |
glagolnik od utekočinjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
utekočínjati |
1. spreminjati iz plinastega stanja v tekoče:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
utekočínjenje |
glagolnik od utekočiniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
utekočinjeválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
utekočinjevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
utekočinljív |
ki se da utekočiniti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
utekóčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
povezave:
|
utemeljevalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
utermárkovka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|