|
prevesláti |
z veslanjem priti z enega konca česa na drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevêsti |
1. izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevéz |
nar. belokranjsko po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost; šparon:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevezovalnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prevírati |
knjiž., redko ponovno vreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevís |
alp. del stene, strmine, več kot 90˚ nagnjen nad čim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
previskozen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
previsokoletèč |
-éča -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
previsokoróden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
previsokoústen |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prevládati |
1. nastopiti kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevladováti |
1. biti, nahajati se kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
prevlekováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prevòj |
1. redko previjanje, previtje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevojski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
prevojskováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prevorski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prevozíti |
1. z vozilom, prevoznim sredstvom opraviti kako pot:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
prevóznikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
prevózništvo |
dejavnost prevoznikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevpíti |
v vpitju biti glasnejši kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevràt |
1. navadno s prilastkom hitra, velika, navadno nasilna sprememba, zlasti v družbenem ali političnem življenju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrátništvo |
dejavnost prevratnikov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrednotévanje |
dajanje, prisojanje čemu druge, drugačne vrednosti kot prej:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrednôtiti |
dati, prisoditi čemu drugo, drugačno vrednost kot prej:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrélka |
vrtn. tekočina za zalivanje rastlin, nastala z naravnim vrenjem živalskih iztrebkov v vodi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevrstíti |
redko na novo razvrstiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevŕščati |
redko na novo razvrščati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzdígniti |
redko dvigniti, vzdigniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzdigováti |
redko dvigati, vzdigovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzémati |
1. začenjati imeti, kar je komu namenjeno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
prevzemnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
prevzemniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
prevzemniško |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
prevzéti |
1. začeti imeti, kar je komu namenjeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzétje |
1. redko prevzem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzvíšenost |
rel., nekdaj, s svojilnim zaimkom naslov za škofa ali nadškofa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
prezakóten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prezasésti |
gled., navadno v zvezi prezasesti vlogo zamenjati igralca, ki je bil izbran za kako vlogo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezbiterijánec |
rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki ne priznava oblasti škofov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezbiterjanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prezénten |
knjiž., redko navzoč, prisoten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezíbati |
ekspr. v zibanju doseči veliko, preveliko mero:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prezidanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
prezídati |
z zidanjem narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prezidávati |
z zidanjem delati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezidiálen |
knjiž., redko predsedstven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezídij |
1. knjiž., redko predsedstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezímljati |
knjiž., redko prezimovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezír |
1. zelo negativen odnos do koga, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezírati |
1. imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezláhka |
prelahko:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prezračeválec |
redko odprtina, luknja za zračenje; zračnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežàl |
ekspr., navadno v povedni rabi izraža veliko obžalovanje:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežarévati |
delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežaríti |
1. narediti svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
prežárjati |
delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežémati |
nav. ekspr. 1. biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežênek |
nar. tolminsko prerekanje, pričkanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežéti |
nav. ekspr. 1. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežgáti |
1. zaradi vročine narediti luknjo skozi kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preživíti |
dati komu, kar potrebuje za življenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežmíkati |
redko s stiskanjem obdelati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežréti |
z grizenjem narediti luknjo skozi kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežulíti |
z žuljenjem, drgnjenjem poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežvèk |
1. vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežvékati |
nar. prežvekovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežvekáti |
redko prežvečiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežvekávati |
prežvekovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
prežvekoválec |
sesalec, ki prežvekuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prežvekoválen |
nanašajoč se na prežvekovanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prežvekoválka |
ženska oblika od prežvekovalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prežvekoválnik |
zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
42.501 42.601 42.701 42.801 42.901 43.001 43.101 43.201 43.301 43.401 
