dolgoprogáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Dober mesec zatem, ko je kirurška ekipa pod vodstvom Williama DeVriesa v Univerzitetni bolnišnici Salt Lake Cityja v ameriški zvezni državi Utah vsadila umetno srce hudo bolnemu, 61-letnemu zobozdravniku Barneyu Clarku, so satirični pisci že napovedovali, da bomo na atletskih tekmovanjih kmalu gledali dolgoprogaške boje med bioničnimi tekači s srčnimi črpalkami v kategorijiah 125, 250 in 500 ccm.
dolgorépec |
zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolgoreški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dolga resa (Hrvaška): Ko sta pa starša umrla in sem enkrat premetaval stare slike, dolgoreške in poznejše, sem naletel tudi na njun poročni list, pa sem moral ugotoviti, da sem se zmotil.
|
dolgoročno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tak korak je mogoč samo v večletni seriji korakov proti dolgoročno zastavljenemu strateškemu cilju.
|
dolgorún |
knjiž. ki ima dolgo runo, dlako:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolgosežnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob takšnem stanju stvari in opozorilih na možnosti nadaljnjega stopnjevanja omenjene gonje ter dolgosežnosti uvedbe pouka zgodovine o fojbah v italijanske javne šole ter že omenjenim postavljanjem spomenikov, je Svet ZZB NOB Slovenije februarja letos posvetil tem vprašanjem posebno pozornost.
|
dolgostásen |
knjiž., redko vitek, visokorasel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolgostročen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V prejšnjem stoletju so gojili dolgostročni običajni, dolgostročni francoski pri obeh sortah so bili stroki dolgi do 15 cm s 4 semeni, ki so bila širša kot daljša.
|
|
povezave:
|
dolgosunkoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
povezave:
|
dolgotipalčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moderna znanost kobilice deli na dolgotipalčnice (tipalke so daljše od telesa), in kratkotipalčnice, (glede na to, ali so tipalke daljše ali krajše od telesa).
|
dolgotrajajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Seveda se bo treba pri kroničnih, dolgotrajajočih boleznih posvetovati s poklicnim homeopatom, ki ima veliko znanja in izkušenj s takim zdravljenjem.
|
dolgoúšček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Zajček dolgoušček, lep ima kožušček, zato sem se odločila, da po njem igrico bom naredila.
dolgovan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odobri se lahko tudi povrnitev plačanega carinskega dolga, in sicer do zneska, za katerega se dokaže, da v času plačila ni bil zakonsko dolgovan; plačilo obresti pa se lahko odobri le v primeru velike malomarnosti carinskega organa.
|
dolgováški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: se nanaša na Dolga vas: Dogovori, ki so bili pred časom doseženi glede režima prehajanja vozil preko dolgovaškega mejnega prehoda, v praksi ne veljajo več.
dolgováti |
navadno z dajalnikom 1. biti dolžen, imeti dolg:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolgovezje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pankrac je vse tisto dolgovezje o slovaški zgodovini in književnosti in o očetovem življenju pripovedoval, kakor da recitira naučeno snov, in šele ob materini zgodbi se je »približal življenju«, tako da je postala pripoved prizadeta, občutena, človečna.
|
dolgovráten |
redko dolgovrat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolíca |
redko majhna dolina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolìč |
redko majhna dolina, zlasti v gorah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
dolihokefál |
antr. človek z dolgo in ozko glavo, dolgoglavec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolihokefálen |
antr. ki ima dolgo in ozko glavo, dolgoglav:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolihokefalíja |
antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolihokefálnost |
antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
dolíkofati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
dolikokefal |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
dolínast |
ki ima veliko dolin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolínka |
redko dolinica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
dolinskohitrosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
povezave:
|
doliški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dolit |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zanimivo je, da je potovalni računalnik za eno polnjenje posode za gorivo kazal vrednost okoli osem litrov, za drugo pa okoli sedem, dolita količina goriva pa je bila, gledano na 100 kilometrov, zmeraj enaka.
|
dolíti |
dodati tekočino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolivajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zmerno dolivajoč smo v Čubru pustili okoli 5500 SIT na osebo.
|
dolivalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre za dolge pijače, se izvlečemo tudi s tem, da "dolivalno komponento" predhodno temeljito ohladimo v ladijskem hladilniku.
|
dolívati |
dodajati tekočino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
doljanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
doljni |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko je prišel domov je naredil mlekarno v doljnih prostorih kašče.
|
dólmen |
arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolnjegomilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kak nama v klóštri tak ván tan pri sagdanéšnjen kméčkon mantránji - vsen nan je prišeu praf náprušnjek vesélja dolnjegomilskih mamc.
|
dolnjelendavski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
dolnjelužiškosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
dolnjemarijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dolnošlezijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
mesto: Wroclaw, vojvodstvo: dolnošlezijsko, karakteristična številka: 0-71 ...
|
določan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cene so določane glede na velikost teritorija, ki se za licenco ponuja, in pa seveda glede na to, koliko je film nahajpan.
|
dolóčati |
1. ukazovati, predpisovati, kako naj bo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dolóčen |
podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
določevalski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za naslednje faze popisa ostaja torej še mnogo določevalskega dela, zlasti pri iglavcih, slečih in nekaterih drugih skupinah lesnatih rastlin.
|
določiteljica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temeljni ekonomski in pravni problem, s katerim se sooča država v vlogi določiteljice pravic je učinkovita določitev pravic posameznim subjektom.
|
določíti |
1. ukazati, zahtevati, kako naj bo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
določljivka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
določno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če sprejmemo Devotovo izvajanje, ki se izkaže kot njegovo pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev, je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti, ki so jo kasneje prekinili Obri in Avari, čeprav zgodovinarji trde, da so se ti takrat vrinili med zahodne in južne Slovane, določneje med Slovake in Slovence, ki so takšni imeni dobili pozneje.
|
določujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naslov zbirke je tako določujoč, da ga posebej izpostavljam.
|
dolorimetrija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub temu, da številni zdravniki za diagnozo fibromialgije le neradi uporabijo samo občutljive točke, ni dvoma, da ta bolečinski sindrom obstaja in je bil objektivno opredeljen s pomočjo dolorimetrije ter z uporabo manometrov, ki natančno merijo silo, ki deluje na kako površino.
|
dolski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dolžína |
1. razsežnost med koncema ali najbolj oddaljenima ploskvama česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
dolžíti |
delati, imeti koga za krivega česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
dolžnikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prisilna poravnava je postopek pred sodiščem, ki se ga sproži, da bi se odpravila dolžnikova plačilna nesposobnost oziroma prezadolženost.
|
|
povezave:
|
|
povezave:
|
dolžniškoupniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
dolžništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Neto dolžništvo posamezne fizične osebe do borznoposredniške družbe se izračunava in ugotavlja iz dnevnih podatkov.
|
dóm |
1. prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
domáčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po slovenskem pravopisu naj bi se poleg prevzetih občih besed slovenila tudi lastna imena, vendar pisno domačenje lastnih imen v slovenskem prostoru ni ustaljeno: celo v pravopisu samem je ime japonske svetovalke zapisano po sistemu hepburn, kot ga sama uporablja.
domačíjski |
knjiž. ki prikazuje življenje v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
domačijskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
domačíjstvo |
knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
domačinskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
povezave:
|
domačínstvo |
1. knjiž., redko domačijstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domáčiti |
redko udomačevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domáčnost |
1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domačnostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moji nožni prsti pa so se nerešljivo zapletli v gosto črno goščo mehkih dlak, ki je divje in nebrzdano kot nekakšen nerazumljiv tujek poganjala sredi vse tiste mehke in voljne, domačnostno tople pokrajine riti in beder.
|
domála |
knjiž. skoraj, do malega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domanjševski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
domarka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekdo je pod njen strop zvrtal luknjo in s podstrešja je bilo mogoče opazovati kopajoče se domarke.
|
domaševáti |
končati mašo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dómček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vedita, da Vama bomo kot prijatelji in sotrpini vedno na strani, vama pomagali v vajinih željah izgraditi srečen in udoben domček, pa čeprav ni v Korovcih.
domêhka |
redko tako da postane mehko; do mehkega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domenítev |
redko dogovor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
domeniti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej počak par dni da gargi domov pride pa da se mi2 domenva kko bomo zadevo realizirala.
|
doménjati se |
redko dogovarjati se; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
domenkováti se |
dogovarjati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povezave:
|
domeritev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zajem podatkov je hitrejši in cenejši v primerjavi z ostalimi metodami zajema, domeritve skorajda niso potrebne, saj so skenirani vsi objekti v vidnem polju 3D laserskega skenerja, oblake točk lahko uporabimo večkrat in za različne namene.
|
| | | | | |