besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: "izraz"   zadetki: 101-200


depresiranje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Za vedenje in doživljanje ljudi, ki pridejo ali jih pripeljejo k svetovalcu, da jim ta ponudi pomoč, se uporabljajo izrazi, kot so: 'nenavadno', 'drugačno' vedenje ali 'depresiranje', 'psihotiziranje'.
desemantizacija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V razvoju socarta je opaziti, da se ponavljanje in desemantizacija ne omejujeta le na sovjetsko stvarnost, prihaja do degradacije in profanizacije vzorcev oziroma načinov izraza, motivov in tem, kot jih je v razvoju izoblikovala ruska kultura v celoti --- socartistična metoda se pričenja preverjati v literaturi.
destruiran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Tako je bil "elizabetinski" odrski spektakel z njegovim patetičnim deklamatorstvom temeljito destruiran, vsa drama pa skoncentrirana v izrazito televizijsko, komorno psihološko in poetično študijo.
déti  star. izraziti z besedami; reči, dejati1:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
devaloriziran  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ta izraz je devaloriziran v poplavi novih pomenk, kot je art ali kreativni direktor.
diagonál  tekst. tkanina z izrazito vtkanimi diagonalnimi črtami; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diamantoid  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Podobno bi lahko ležaje razbremenili z dodatkom dušikovih atomov v notranji ploskvi (vez ogljik-dušik je malenkost krajša od vezi ogljik-ogljik). Vse te možnosti združimo pod okriljem izraza "diamantoidi".
dianičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V 'Magiki' sem zapisal: "Te dianične okoliščine nasprotujejo normalni zavesti, a so v Samadhiju še mnogo bolj izrazite. Dočim se v Dhyani enostavno dve stvari združita, pa v Samdhiju vse stvari planejo skupaj in se združijo. Lahko bi rekli, da je v Dhyani še vedno prisotna nasprotnost med nečim obstoječim in ostalim mnoštvom neobstoječega; v Samadhiju pa se mnoštvo in eno združita v enost bivanja in ne-bivanja. Ta definicija temelji na izkustvu in ne na razmišljanju."
difarnesil  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Izraz vitamin K2 se nanaša na 2-metil-3-difarnesil-1,4-naftokinon, izoliran iz pokvarjenih oz. trohnečih rib.
dimetiltriptaminski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Nekateri avtorji so v semenih vrste Anadenanthera peregrina in v drugi vrstah istega rodu odkrili niz fiziološko zelo aktivnih alkaloidov dimetiltriptaminske strukture, z zelo izrazitim halucinogenim delovanjem.
disgrafija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: V Sloveniji izraz disleksija pogosteje uporabljajo logopedi za motnje branja in izraz disgrafija za motnje pisanja.
diskriminánta  mat. izraz, od katerega je odvisno, ali sta korena kvadratne enačbe realna ali kompleksna:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
diskvalifikatornost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če pa jim praviš, ja, očitno ne veš, kaj v sodobnem političnem diskurzu pomeni t.i. 'kontinuiteta', glede večje ali manjše diskvalifikatornosti pa upoštevaj, da je to izraz, ki ga uporablja samo ena stran.
dissociacija  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Med kliničnimi značilnostmi tonične zenice so: zmanjšan ali odsoten zenični odziv na svetlobni dražljaj, segmentna paraliza šareničnega sfinktra, tonični zenični bližinski odziv, ki povzroči "svetlobno-bližinsko dissociacijo" zenice, holinergična preobčutljivost denerviranega sfinktra za nizke odmerke (0,125 %-0,063 %) lokalnega pilokarpina ter različno izrazita akomodacijska pareza.
distancírati se  publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dobnosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Med dvema stavkoma prepoznavajo dobnostna razmerja; istodobnost izrazijo z veznikom in ali medtem ko, neistodobnost pa z zadobnim prislovom potem ali z veznikom ko.
dočutenost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Podobno globoko duhovno dočutenost kot Emilijan Cevc - bi lahko izrazil popotnik ob verskih znamenjih v naši župniji.
dodelan  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Z repetitivno muziko, kot iz zatikajočega se ploščka snetimi odlomki klasičnih del pretežno ozvočeno sosledje in preplet treh ženskih solov na treh odrih bi pač moralo v odsotnosti drugih sredstev postreči vsaj z izrazitejšo koreografijo in predvsem dodelanejšim gibom, da se ti ne bi zdelo, kot da si priča kateremu izmed naivnejših in neartikuliranejših ptljevskih prvencev ter da se ti po mimosledu ginevajočih deklet ne zgodi, da šele iz spremljevalnih tiskovin doženeš, da si si ogledal obravnavo poganskih ritualov.
dojemanjski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Na piščevo dobro poznavanje in upoštevanje dojemanjskih in spoznavnih zmožnosti učencev kaže sistematično pojasnjevanje izrazov, za katere domneva, da jih srednješolci ne razumejo (ob hebrejski književnosti npr. sinagoga, rabin, sionizem).
dólce  muz., označba za izraz izvajanja nežno, sladko; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
donaglaševanje  s, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Njegova metrika se sicer ne ozira neposredno k tem utemeljiteljem strukturalizma, saj je oprta na novejša spoznanja poljske verzološke šole, ki v svojo metodologijo priteguje tudi števne, statistične postopke (M. R. Mayenowa in L. Pszczołowska), na dognanja generativne metrike Morrisa Halleja (o predvidljivi distribuciji maksimalnega naglasa in donaglaševanju metrično šibkih položajev), na dela Miroslava Červenke, Pavla Trosta in Svetozarja Petrovića (ki gredo v smer semantike verznih izrazil, njihove "metametrične funkcije"), upošteva in analizira pa tudi slovensko tradicijo tovrstnih študij (npr. B. Kumerdeja, S. Škrabca, O. Župančiča, K. Štreklja, A. Žigona, A. Isačenka, T. Orla, A. Ocvirka, F. Zadravca in B. Merharja).
dopolnjujoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Raziskovana slovenska pisca sta odbrala pomensko dopolnjujoča se izraza.
dorziflektirati  dov. in nedov., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Stopalo je bilo v celoti nekoliko oteklo, zlasti v višini metatarzalnih sklepov, stopalo je bilo hladnejše od zdravega, podplat je bil izrazito palpatorno boleč, pulzi so bili dobro tipljivi, aktivno ni mogla dorziflektirati stopala.
dramátika  1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je drama:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
drástičen  ki močno učinkuje, izrazit:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dva...  1. z izrazom moškega spola nanašajoč se na število dve:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dve...  z izrazom ženskega ali srednjega spola nanašajoč se na število dve:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvóčlénik  mat. izraz, ki ima dva člena:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
dvóiménski  1. mat., v zvezi dvoimensko število količina, ki se izrazi z dvema merskima enotama:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dvojkica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Stara sem 23 let in me zanima, če je možno na kakšen način odpraviti moteče štrlenje navzven pri dveh zgornjih zobeh (mislim, da sta dvojkici, na obeh straneh, desna stran je bolj izrazito štrleča).
dvójničen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Na pravi vir tega nenavadnega izraza pa še vedno kaže dvojnična izgovarjava samoglasnika e (kakor v besedi jebenti - gl. SSKJ), saj ni nujno ozek kot v besedi "bel" (kjer bi ga lahko opremili z ostrivcem), temveč lahko tudi širok in bi ga označili s strešico.
dvonaglasnica  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
ekspresionízem  umetnostna smer v začetku 20. stoletja, ki objektivnost popolnoma podreja subjektivnemu doživljanju in posebno poudarja izrazno plat:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
enáčba  mat. zapis, ki sestoji iz dveh, z enačajem povezanih matematičnih izrazov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
enakoizrazit  prid., vir: I; povezave: najdi.si
  povezave:
  povezave:
enakoizraznica  ž, vir: I; povezave: najdi.si
  povezave:
  povezave:
enakoizraznost  ž, vir: I; povezave: najdi.si
  povezave:
ênočlénik  mat. izraz, ki ima en člen; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ênoiménski  mat., v zvezi enoimensko število količina, ki se izrazi z eno samo mersko enoto; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
épika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je zlasti roman, povest ali novela, pripovedništvo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
esejístika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
evfemízem  lingv. beseda, pomen ali zveza, s katero se izognemo neprijetnemu, včasih tudi neprimernemu izrazu; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
feljtonístika  lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je feljton:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ferít  1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
formulácija  besedna oblika izrazitve česa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
formulírati  z besedami izraziti kaj:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
glásba  1. umetnost, katere izrazno sredstvo je zvok:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
  povezave:
glásbenoizrázen  -zna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
  povezave:
glasováti  ustno ali pismeno izraziti svojo odločitev ali mnenje, zlasti pri volitvah:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
gledalíškoizrázen  -zna -o; prid., vir: B; povezave:
  povezave:
gôra  1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
gráve  muz., označba za hitrost in izraz izvajanja počasi in težko; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
grazióso  muz., označba za izraz izvajanja ljubko, gibko; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
hípi  zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
hmkniti  ekspr. s hm izraziti obotavljanje, pomislek, dvom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imaginízem  lit. smer v ruskem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki uporablja prispodobo kot glavno izrazno sredstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
imagízem  lit. smer, zlasti v angleškem in ameriškem pesništvu po prvi svetovni vojni, ki odklanja romantiko in uporablja intelektualizirano prispodobo kot glavno izrazno sredstvo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
impresionízem  umetnostna smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki si prizadeva izraziti {čutni} vtis zunanjega sveta:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
izjáviti  javno izraziti svoje mnenje, navadno o pomembnem vprašanju:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izjokáti  knjiž. z jokanjem izraziti svoja čustva, razpoloženje:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izpríčati  1. knjiž. javno pokazati, izraziti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
izràz  1. jezikovna enota iz glasov, besed za označevanje pojmov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
  povezave:
izrázba  -e; ž, vir: B; povezave:
  povezave:
  povezave:
izrázen  1. nanašajoč se na izraz, izražanje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
  povezave:
izrázič  -a; m, vir: B; povezave: najdi.si.
  povezave:
  povezave:
izrázijski  -a -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
  povezave:
  povezave:
izrazílen  -lna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
  povezave:
  povezave:
izrazílnost  -i; ž, vir: B; povezave:
  povezave:
  povezave:
izrazílo  knjiž., navadno s prilastkom 1. izrazno sredstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
  povezave:
izrazít  1. ki se po svojih značilnostih, lastnostih zelo razlikuje od povprečja:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
  povezave:
izrazítelj  knjiž., redko izpovedovalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201 301 401 501  


Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA