|
pripóra |
lingv. precejšnje približanje ploskev govorilnih organov pri tvorbi nekaterih soglasnikov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
priporočnína |
ptt pristojbina za priporočeno pošiljko:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
priposestvováti |
jur. pridobiti lastninsko pravico do česa ali pravico uporabe z dobrovernim, nemotenim uživanjem za določeno dobo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripovédka |
1. lit. krajevno, časovno določena, navadno krajša {literarna} pripoved z verjetno, poučno vsebino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
pripovédkin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
pripovedovalkin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
pripovršinski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
priprávek |
na določen način pripravljena snov za določen namen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripréžnik |
1. nekdaj kdor posoja vprežno živino za priprego:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
priprežnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
priprtína |
knjiž., redko reža, špranja {zaradi česa priprtega}:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
pripustnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
pripúzina |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
priraslíka |
bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
prirastkarína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prirastlína |
med. kar se bolezensko, nenormalno priraste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prirastnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prirédba |
1. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priredíti |
1. narediti vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prirédje |
lingv. 1. zveza glavnih stavkov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priréjati |
1. delati vsebinsko, oblikovno ustrezno za kak namen:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
priríniti |
1. z rinjenjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prirínjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prirjúti |
-rjôvem in -rjújem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
prirobántiti |
ekspr. glasno govoreč, preklinjajoč priti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priróčnik |
knjiga, publikacija, ki na pregleden način vsebuje podatke, navodila o čem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
prirodbína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
priródin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prirodnína |
knjiž. kar nastopa v naravi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
priródnozgodovínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prirodopís |
1. šol., nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega botaniko, zoologijo in somatologijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priséči |
1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priséga |
1. na določen način dano zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
priségati |
1. na določen način dajati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
priseljenkin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prisíniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
priskòk |
-óka in -ôka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
prislíniti |
s slino pritrditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prislínjati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prislínjenec |
slabš. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prislínjenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prislínjevec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prislòv |
lingv. nepregibna beseda, ki označuje glagol, pridevnik, prislov glede na kraj, čas, način, vzrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prislúga |
zastar. služabniki, služinčad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
prismodín |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prismodínček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
prismodíti |
pri kuhanju narediti, povzročiti, da se kaj zaradi vročine prime podlage in deloma poškoduje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
36.486 36.586 36.686 36.786 36.886 36.986 37.086 37.186 37.286 37.386 
