|
dolóčnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Razširjanje stroke s primerjalnimi vidiki je seveda dobrodošlo, ne more pa v smislu nekakšnega visokoletečega "evropejstva" in "svetovljanstva" ukiniti osnovnih določnic in razmerij stvarnega konteksta z vso njegovo usodno neizbežnostjo (vsak "beg" je v bistvu le varianta primarne z/a/vezanosti), ki sta se je, kot kažeta njuna opusa, tako Ocvirk kakor Pirjevec jasno zavedala.
|
določno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če sprejmemo Devotovo izvajanje, ki se izkaže kot njegovo pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev, je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti, ki so jo kasneje prekinili Obri in Avari, čeprav zgodovinarji trde, da so se ti takrat vrinili med zahodne in južne Slovane, določneje med Slovake in Slovence, ki so takšni imeni dobili pozneje.
|
|
dolomít |
apnencu podobna, zelo krušljiva kamnina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dolomitizácija |
petr. nadomeščanje prvotnih kamnin z dolomitom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolomitizírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
|
dolorimetrija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub temu, da številni zdravniki za diagnozo fibromialgije le neradi uporabijo samo občutljive točke, ni dvoma, da ta bolečinski sindrom obstaja in je bil objektivno opredeljen s pomočjo dolorimetrije ter z uporabo manometrov, ki natančno merijo silo, ki deluje na kako površino.
|
|
dolosparit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi večinoma idiomorfnih zrn dolomita kamnino imenujemo dolosparit tipa grainstone.
|
|
dolózen |
jur. pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; naklepen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólus |
jur. duševni proces, pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; naklep; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólž |
star., v prislovni rabi, v zvezi z v, na v dolžino, podolgem:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dolžína |
1. razsežnost med koncema ali najbolj oddaljenima ploskvama česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dolžínski |
nanašajoč se na dolžino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
dolžničin |
se nanaša na dolžnica; prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
dolžništvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Neto dolžništvo posamezne fizične osebe do borznoposredniške družbe se izračunava in ugotavlja iz dnevnih podatkov.
|
|
domačekrajen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Letos je poleg standardnih sponzorskih, domačekrajnih in nekaj anglosaksonskih imen ena ekipa celo razveselila g. Toporišiča samega.
|
|
domáčica |
zastar. gospodarjeva žena; gospodinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíca |
star. domačinka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačíja |
1. hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
domačín |
1. kdor je doma, živi v določenem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
domačína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
domačínar |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
domačínec |
zastar. domačin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
domačínka |
1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
domačinkin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
domačinov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šel sem gledat v slovar in "dost" bojda pomeni ljubimec. Opa, drage dame, to si velja zapomniti - sonce zahaja na turški plaži, vi v domačinovem objemu, malce postaja že predrzen, vi pa "Dost! Dost!". Nakar se čudite, da ni učinka.
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
domačínski |
nanašajoč se na domačine, domorodce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
domačinskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
domačínstvo |
1. knjiž., redko domačijstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
domáčnost |
1. vzdušje, ki je značilno za dom in mirno, skladno družinsko življenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačnostno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moji nožni prsti pa so se nerešljivo zapletli v gosto črno goščo mehkih dlak, ki je divje in nebrzdano kot nekakšen nerazumljiv tujek poganjala sredi vse tiste mehke in voljne, domačnostno tople pokrajine riti in beder.
|
|
|
povezave:
|
|
domarína |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
domarka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekdo je pod njen strop zvrtal luknjo in s podstrešja je bilo mogoče opazovati kopajoče se domarke.
|
|
domarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sicer pa so bili različni dogodki in domarska ustvarjanja posebna oblika subverzije ustaljenih navad in načinov mišljenja.
|
|
dómček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vedita, da Vama bomo kot prijatelji in sotrpini vedno na strani, vama pomagali v vajinih željah izgraditi srečen in udoben domček, pa čeprav ni v Korovcih.
|
domeritev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zajem podatkov je hitrejši in cenejši v primerjavi z ostalimi metodami zajema, domeritve skorajda niso potrebne, saj so skenirani vsi objekti v vidnem polju 3D laserskega skenerja, oblake točk lahko uporabimo večkrat in za različne namene.
|
|
domesticírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
domestifikacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vzpenjajoča eksploatacija in produktivnost, avtonomija in 'domestifikacija' dela, mešanje delovnega in življenskega časa, individualizacija delovnih mest so glavni trendi postfordistične družbe.
|
|
domestík |
tekst. močna, gosta bombažna tkanina za perilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
domestikácija |
knjiž. prilagajanje, spreminjanje divjih živali v domače; udomačevanje, udomačitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
11.486 11.586 11.686 11.786 11.886 11.986 12.086 12.186 12.286 12.386 
