|
govnáč |
1. zool. hrošč, ki zalega jajčeca v govno, Geotrupes:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govnáčka |
zool. velika roparska morska ptica, podobna galebu, Stercorarius:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govnár |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govnaríja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
góvnast |
umazan od govna:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govnáški |
nanašajoč se na govnače:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góvnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
góvnati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
góvnavec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
|
góvnece |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
govníca |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govnjač |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
govnják |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govnjécati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
góvno |
1. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo, zlasti pri živalih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govnobŕbec |
zool. hrošč kovinsko zelene barve, ki zalega jajčeca v govno domačih živali, Geotrupes stercorarius; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govnogàz |
-áza; m, vir: B; povezave:
|
|
govnojedec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
góvor |
1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoráč |
slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoránca |
slabš. sestavek o kaki stvari, ki se neposredno podaja v javnosti, ali podajanje tega sestavka; govor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoráncar |
slabš. kdor {rad} obširno, razvlečeno govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoráncarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govoráncati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govoráncija |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govorančáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
govoránčarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
govoránčenje |
glagolnik od govorančiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoránčiti |
slabš. 1. nastopati kot govornik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góvorček |
manjšalnica od govor 5:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govórčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govorčín |
ekspr., redko kdor zna spretno govoriti, pripovedovati; govorec, govornik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govórčina |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govôrec |
1. kdor govori, pripoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góvoren |
nanašajoč se na govor:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoríca |
1. kar se širi navadno s pripovedovanjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoríčenje |
glagolnik od govoričiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoričevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
govoričeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
govoríčina |
-e; m, vir: B; povezave:
|
|
govoríčiti |
dosti in vsebinsko prazno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govoríčkati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
|
govorílec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govorílen |
ki se uporablja za govor, govorjenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorílka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govorílnica |
soba za razgovore z obiskovalci:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorílnik |
priprava, v katero se govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorílo |
1. nav. mn. govorilni organ:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorín |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govoríšče |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
govoríti |
1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorjáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
govorjênje |
glagolnik od govoriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorjúliti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
|
|
govórka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govorljív |
ki se da {gladko} govoriti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorljívost |
značilnost govorljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govórnica |
1. ženska oblika od govornik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorničin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
govórnik |
1. kdor neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
govórnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govornikováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
govornína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
govórniški |
nanašajoč se na govornike ali govorništvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govórništvo |
spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
govornomotoričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
govornopisalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
govornoslušen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
góvornost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govornovedenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
góvorski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
govórstvo |
knjiž. govorništvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorún |
slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govorúnstvo |
slabš. obilno in vsebinsko prazno govorjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
govrnáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
góvsniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
góvšec |
-šca; m, vir: B; povezave:
|
|
góvški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
góyevski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
gózauski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
gòzd |
1. z drevjem strnjeno porasel svet:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
gozdár |
strokovnjak za gozdarstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdárček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
gozdaríca |
star. gozdarjeva žena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdarína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
gozdáriti |
delati v gozdu, zlasti sekati, podirati les:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdárjenje |
glagolnik od gozdariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdárjev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
gozdárka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
gozdárski |
nanašajoč se na gozdarje ali gozdarstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdarskosvetovalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
gozdárskotéhniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
gozdárstvo |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in izkoriščanjem gozdov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdat |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
gózdec |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
gôzdek |
gozdiček:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
gózden |
nanašajoč se na gozd:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdênje |
glagolnik od gozditi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdìč |
manjšalnica od gozd:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gozdíček |
manjšalnica od gozd:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
72.701 72.801 72.901 73.001 73.101 73.201 73.301 73.401 73.501 73.601 
