|
drúmsa |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drúngarij |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drúnk |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drunkométer |
-tra; m, vir: B; povezave:
|
|
drupa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plod, ki mu pravimo drupa, spominja na češnjo in je sestavljen iz dveh zrn kave, ki ležita obrnjeni drugo proti drugemu.
|
|
drúščina |
1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
druški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúštvance |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
društvárjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drúštvarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drúštvece |
manjšalnica od društvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúštven |
nanašajoč se na društvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúštvenica |
zastar. članica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúštvenik |
zastar. član:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
društvenína |
zastar. članarina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúštvenka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drúštvenost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
društvikovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drúštvo |
1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
društvovánje |
glagolnik od društvovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
društvováti |
star. biti, delovati v društvih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúz |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drúza |
min. skupina kristalov, nastala na ravni podlagi; kopuča; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
druzgáča |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drúzgati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
druzijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
druzovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drúža |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družáben |
1. nanašajoč se na razvedrilo, zabavo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družabiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In potemtakem ni čudno, da se zbiramo, družabimo, aktiviramo - najde se svetovalec za strategijo, svetovalka za PR, izvedenka za ljubezenske težave, strokovnjak za intersubjektivne pristope, motorje, zvočnike, občo percepcijo ...
|
|
družábljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družábnež |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
družábnica |
1. ženska, ki je s kom, da ni sam:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábnik |
1. kdor je s kom, zlasti zaradi zabave:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družabnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
družábniški |
nanašajoč se na družabnike ali družabništvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábništvo |
v kapitalistični ekonomiki poslovno združevanje podjetnikov; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábnočúten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družabnodružben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družabnokroniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družabnokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družabnoposvetovalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družábnorazréden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družábnorazvójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družábnost |
lastnost, značilnost družabnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družábnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
družábnovzgójen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družabnozabaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družábnoznánstven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drúžba |
1. skupnost ljudi in celotnost njihovih odnosov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžban |
nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbánj |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drúžbanov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drúžbar |
agr. boljši krompir domače sorte z belim mesom; oneida; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drúžben |
1. nanašajoč se na družbo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbenica |
1. rel. članica Marijine družbe:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbenik |
1. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenikov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje, morajo priglasiti za vpis v register vsi družbeniki.
|
|
drúžbeniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tudi vsebina družbeniške pogodbe ustanoviteljic občin (ustanovitveni kapital podjetja je deset tisoč evrov, delež vložka pa se je izračunal na podlagi števila občanov posameznih občin) se še usklajuje.
|
drúžbeništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Imam že narejenega podiplomca, pa bi nehal trenutno delati (nič zavoda, nič zaposlitve, morda družbeništvo v firmi) in vpisal še enega podiplomca ali doktorat.
|
drúžbenka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
družbenoaktivističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoaktualen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoanalitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenoangažiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
|
drúžbenobórben |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družbenobuditeljski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenocerkven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenocivilen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenočloveški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenodejaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenoekološki |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drúžbenoekonómski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenoekon. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenoetičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenofilozofski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Delo prof.dr. Andreja Kirna obsega tri težišča: filozofijo, sociologijo znanosti in tehnike ter družbenofilozofske razsežnosti ekoloških/okoljskih problemov.
|
|
družbenofinančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
|
|
drúžbenogeográfski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drúžbenogospodárski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenografski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenohumanističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drúžbenoideolóški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
družbenointerakcijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenoironičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
|
družbenokomunikacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenokonstruktivističen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drúžbenokorísten |
ki koristi družbi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúžbenokrítičen |
nanašajoč se na kritiko družbe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenokritičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
|
družbenolastninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbenolastninska vizija upravljanja družbe je stvar preteklosti, morda tudi prihodnosti, nikakor pa ne sedanjosti.
|
|
drúžbenomorálen |
nanašajoč se na družbeno moralo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenonadzoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drúžbenonazórski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
družbenonemoralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
družbenonraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre v družbi za prevladovanje silnic kontrarevolucije, konservativizma, mračnjaštva, bo tudi družbenonravna situacija ustrezala temu položaju.
|
|
družbenonravstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z družbenonravstvenega gledišča pa daje zelo značilno podobo mistično poveličevanje kreposti ubogega in hkrati pobožnega človeka.
|
| |
50.801 50.901 51.001 51.101 51.201 51.301 51.401 51.501 51.601 51.701 
