zaposestvovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zaposestvováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
|
zaposláti |
-póšljem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaposlênec |
ekspr. kdor je zaposlen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zaposlênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaposlênost |
stanje zaposlenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zaposlitelj |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaposlítev |
1. glagolnik od zaposliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaposlíti |
1. sprejeti koga v delovno razmerje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaposlítven |
nanašajoč se na zaposlitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaposlitvenopolitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zaposlitvenorehabilitacijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaposlitvenost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaposljeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaposljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaposljivost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaposloválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaposloválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zaposlovalka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaposloválnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaposlovalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaposlovánje |
glagolnik od zaposlovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaposlováti |
1. sprejemati koga v delovno razmerje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapostavítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapostáviti |
1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapostavljalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zapostavljan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zapostávljanje |
glagolnik od zapostavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapostávljati |
1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapostávljenec |
kdor je zapostavljen:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapostávljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zapostávljenost |
stanje zapostavljenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapostavljivo |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zapostíti se |
-ím se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapošíljanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapóte |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapotêči se |
nar. opoteči se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapotegníti |
1. z gibom mišic nenaravno spremeniti položaj česa zlasti v kako smer:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapotegovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zapotegováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapotékati se |
-am se; nedov., vir: B; povezave:
|
zapotéški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zapotéza |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zapotézica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zapotíkati |
-am; dov., vir: B; povezave:
|
zapotíti se |
star. spotiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapótje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapotoški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zapotováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapóved |
kar pove, sporoči, da se kaj mora narediti, delati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovedálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zapovédati |
povedati, sporočiti, da se kaj mora narediti, delati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovédati |
zastar. zapovedovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovédba |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
zapóveden |
pridevnik od zapoved:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovéden |
zastar. zapovedljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovedljív |
ki {rad} zapoveduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovedljívost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
zapovédnež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zapovedníca |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zapovedník |
1. kdor zapoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovednikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zapovedníški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
zapovedníštvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zapovedoválec |
kdor zapoveduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovedoválen |
ki {rad} zapoveduje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovedoválka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapovedoválnost |
lastnost, značilnost zapovedovalnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovedovánje |
glagolnik od zapovedovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovedováti |
praviti, sporočati, da se kaj mora narediti, delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapoveljeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
zapovêljnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zapovêljnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zapovŕh |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zapovŕhu |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zapovŕst |
-í; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zapovŕsten |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovrstíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapovŕstje |
1. kar je določeno s sledenjem stvari v prostoru, času, v kaki razvrstitvi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovrstjó |
1. izraža zaporedno razvrstitev v prostoru, času:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapovŕstnost |
značilnost zapovrstnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapozabíti se |
nar. gorenjsko 1. postati duševno odsoten:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapozabljênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zapoznèl |
1. ki se začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapoznélček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
zapoznélec |
knjiž. kdor ostane, se zadrži kje dalj, kot se predvideva, pričakuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapoznélka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zapoznélost |
lastnost, značilnost zapoznelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapoznélstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zapoznéti |
knjiž. 1. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapoznévanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapóznič |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zapoznítev |
glagolnik od zapozniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapozníti |
knjiž. 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapóznjenec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
zapoznjevánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapráha |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapránec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
zapránost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zapraskan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|