|
štajercijánstvo |
zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje, ki si prizadeva ločiti Štajerce od drugih Slovencev:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tabulatúra |
muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
talílo |
metal. snov, ki se dodaja drugi snovi, da se ta lažje stali:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tándem |
1. kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
télovo |
nar. praznik na drugi četrtek po binkoštih; {sveto} rešnje telo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tiskárstvo |
dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
tísočdrúgič |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
toksín |
biol. strup nekaterih mikroorganizmov ali nekaterih drugih rastlin in živali, ki v organizmu povzroča nastajanje protiteles:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
topljênec |
kem. snov, ki se topi v drugi snovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
toplovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tople vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tôrek |
drugi dan v tednu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
transfêr |
1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tranzitíven |
v zvezah: lingv. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trohéj |
lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
tróskòk |
šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubírati |
1. delati, da kaj s čim drugim sestavlja urejeno, prijetno celoto:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ubráti |
1. narediti, da kaj s čim drugim sestavlja; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvážati |
kupovati blago v drugi državi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvòz |
1. kupovanje blaga v drugi državi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvozíti |
1. kupiti blago v drugi državi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
vdrúgič |
star. drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
vdrúgo |
star. drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vèčvédnost |
knjiž. dejstvo, da kdo več ve kot drugi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vezljívost |
1. lastnost česa, da se lahko veže s čim drugim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vinovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za pretakanje vina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vínt |
nekdaj ruska in poljska igra s kartami za štiri igralce, pri kateri igrata dva proti drugima dvema:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vòd |
1. naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vodovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za dovajanje vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vólna |
1. dlaka ovc in nekaterih drugih živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
voyeurízem |
med. bolezensko nagnjenje k spolnemu uživanju z opazovanjem spolnega občevanja drugih, delov telesa oseb drugega spola ali z gledanjem takih fotografij; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vročevòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje vroče vode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzbuhávati |
ekspr. drug za drugim z zamolklim glasom eksplodirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzdúšje |
navadno s prilastkom 1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzplamenévati |
1. drug za drugim zagoreti s plamenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzplamtévati |
1. drug za drugim zagoreti s plamenom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporedíti |
1. narediti, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzporéjati |
1. delati, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadrúg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zádrugin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
zaèndrúgim |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
zagorévati |
1. drug za drugim zagoreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajáhati |
1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávstvo |
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamakníti |
1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zamíkati |
delati, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaporéden |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapostáviti |
1. dati, priznati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapostávljati |
1. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapovŕsten |
1. ki leži, se nahaja za drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaródnica |
knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaúpen |
1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zèl |
knjiž. 1. ki drugim želi in povzroča zlo, slabo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zgrmévati |
ekspr. drug za drugim zgrmeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlôben |
ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zrakovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje zraka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žáv |
posnema nižji glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ždánovščina |
politični nazori o umetnosti, kulturi, ki jih je po drugi svetovni vojni v Sovjetski zvezi uveljavljal Ždanov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
žìv |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 501 601 701