besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: "drugi" OR "druga"   zadetki: 659-758



separáten  knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sestavína  1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sêstra  1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
simbiónt  biol. organizem, ki živi z drugim organizmom v simbiozi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sinestezíja  1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
skrílavec  kamnina, sestavljena iz kremena in drugih rudnin, ki se zaradi plastnate strukture kolje v plošče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
slòp  grad. zid med dvema odprtinama, ki sta blizu druga drugi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
smírek  1. min. drobnozrnati korund s primesmi drugih rudnin:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
socio...  nanašajoč se na odnos s kom drugim, z družbo:; prvi del zloženk, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sodíšče  organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sodník  1. kdor ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
  povezave:
sodrúginja  -e; ž, vir: B; povezave:
  povezave:
sódstvo  1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòizmerljív  mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòkót  geom. kot, ki z drugim kotom tvori iztegnjeni kot; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
solanín  kem. alkaloid v krompirju, paradižniku in nekaterih drugih rastlinah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
solíst  kdor igra, poje, pleše sam, ne skupaj z drugimi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sólo  1. del skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne skupaj z drugimi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sólo  ne v zboru ali skupaj s kom drugim, sam:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sóloígra  igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sóloplés  ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sóloplesálec  plesalec, ki pleše sam, ne v zboru ali s kom drugim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sóloplesálka  plesalka, ki pleše sama, ne v zboru ali s kom drugim:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sóloprodòr  žarg., šport. prodor, ki ga opravi igralec sam, brez drugih igralcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sónce  1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
sòobčútje  lit. besedna zveza, ki izraža doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij; sinestezija; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sórta  navadno s prilastkom 1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
sòvpréžen  ki se vprega skupaj z drugim:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spanjáč  nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
speciálen  1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
spodrásti  1. zrasti pod čim drugim:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
spodráščati  1. rasti pod čim drugim:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
sprédnjik  knjiž. kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
stodrugi  štev., vir: N; povezave: nova beseda
  povezave:
stòlp  visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
superponírati se  fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji, sestavljati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svojeglàv  ki ravna ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svojegláviti  ekspr. ravnati ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svojevóljen  ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
svojevŕsten  ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
šaráda  beseda, ki se sestavi iz drugih besed, zlogov, ki jih je treba uganiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
šeststodrugi  štev., vir: N; povezave: nova beseda
  povezave:
štajercijánstvo  zgod., v prvi polovici 19. stoletja politično gibanje, ki si prizadeva ločiti Štajerce od drugih Slovencev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tabulatúra  muz., od 14. do 18. stoletja zapis večglasne instrumentalne glasbe, zlasti solistične, pri katerem se namesto not v celoti ali deloma uporabljajo črke, številke in drugi znaki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
talílo  metal. snov, ki se dodaja drugi snovi, da se ta lažje stali:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tándem  1. kolo z dvema sedežema, nameščenima drug za drugim, dvosedežno kolo:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
télovo  nar. praznik na drugi četrtek po binkoštih; {sveto} rešnje telo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tiskárstvo  dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
tísočdrúgič  prisl., vir: B; povezave:
  povezave:
toksín  biol. strup nekaterih mikroorganizmov ali nekaterih drugih rastlin in živali, ki v organizmu povzroča nastajanje protiteles:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
topljênec  kem. snov, ki se topi v drugi snovi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
toplovòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tople vode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tôrek  drugi dan v tednu:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
transfêr  1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tranzitíven  v zvezah: lingv. tranzitivni glagol glagol s predmetom; prehodni glagol; mat. tranzitivna relacija odnos, pri katerem iz odnosa prvega elementa z drugim in drugega s tretjim sledi isti odnos prvega elementa s tretjim; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trohéj  lit. dvozložna stopica s prvim poudarjenim in drugim nepoudarjenim zlogom:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tróskòk  šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubírati  1. delati, da kaj s čim drugim sestavlja urejeno, prijetno celoto:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubráti  1. narediti, da kaj s čim drugim sestavlja; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvážati  kupovati blago v drugi državi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvòz  1. kupovanje blaga v drugi državi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uvozíti  1. kupiti blago v drugi državi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
vdrúgič  star. drugič:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
  povezave:
vdrúgo  star. drugič:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vèčvédnost  knjiž. dejstvo, da kdo več ve kot drugi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vezljívost  1. lastnost česa, da se lahko veže s čim drugim:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vinovòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za pretakanje vina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vínt  nekdaj ruska in poljska igra s kartami za štiri igralce, pri kateri igrata dva proti drugima dvema:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vòd  1. naprava iz več med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje tekočin, plinov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vodovòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za dovajanje vode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vólna  1. dlaka ovc in nekaterih drugih živali:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
voyeurízem  med. bolezensko nagnjenje k spolnemu uživanju z opazovanjem spolnega občevanja drugih, delov telesa oseb drugega spola ali z gledanjem takih fotografij; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
vročevòd  naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje vroče vode:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzbuhávati  ekspr. drug za drugim z zamolklim glasom eksplodirati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzdúšje  navadno s prilastkom 1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzplamenévati  1. drug za drugim zagoreti s plamenom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzplamtévati  1. drug za drugim zagoreti s plamenom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzporedíti  1. narediti, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzporéjati  1. delati, da kaj pride vzporedno, vštric z drugim:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrúg  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
  povezave:
zádrugin  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda
  povezave:
  povezave:
zaèndrúgim  prisl., vir: B; povezave: najdi.si.
  povezave:
zagorévati  1. drug za drugim zagoreti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajáhati  1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zajedávstvo  1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zamakníti  1. narediti, da je del, element kake celote za črto, linijo, v kateri so drugi deli, elementi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 59 159 259 359 459 559 659



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA