|
prèdjézdec |
1. kdor jezdi pred drugimi jezdeci:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prednjáčiti |
knjiž. 1. biti prvi, pred drugimi glede na kako lastnost, značilnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prédnost |
1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdpretêklik |
lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdprôstor |
prostor pred drugim večjim, pomembnejšim prostorom v poslopju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predvčérajšnji |
nanašajoč se na drugi dan pred današnjim dnevom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preglasováti |
1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pregorévati |
drug za drugim pregoreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preko... |
1. za izražanje gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prekričáti |
1. v kričanju biti glasnejši kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prelítek |
gastr. jed za prelivanje drugih jedi; preliv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepájati |
1. delati, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepojíti |
1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestája |
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred odhodom na planino in po prihodu s planine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestíljati |
1. postiljati z drugim posteljnim perilom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestíž |
knjiž. ugled, veljava koga v primeri z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestláti |
1. postlati z drugim posteljnim perilom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretís |
tisk. premočen odtis, ki se pozna na drugi strani; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretvárjati |
delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretvóriti |
narediti, da kaka stvar nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevpíti |
v vpitju biti glasnejši kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzéten |
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže navadno prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prìkót |
nav. dv., geom. kota na isti strani prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilóga |
1. listina, spis, ki se priloži kaki drugi listini, spisu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
priraslíka |
bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristája |
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótisméren |
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótiutéž |
1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
punk |
zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
puščávnik |
1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
razkápati se |
ekspr. v presledkih drug za drugim oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razkázati |
1. drugega za drugim pokazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razkazováti |
1. drugega za drugim kazati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razméšati |
z mešanjem narediti, da se kaka snov enakomerno porazdeli v drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razpotakníti |
ekspr. drugega za drugim dati, spraviti na več mest:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razselíti |
z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razseljeváti |
z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razsòl |
agr. zmes {kuhinjske} soli, začimb in drugih dodatkov, s katero se prepoji meso zlasti pred prekajevanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
reízem |
lit. literarna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki z natančnimi opisi človeškega telesa, gibov prikazuje človeka kot stvar med stvarmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
retro... |
za izražanje usmerjenosti, gibanja nazaj ali položaja pred čim drugim v času in prostoru:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
róck |
1. zabavna glasba v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na ritmu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
rodílnik |
lingv. drugi sklon:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rokovnjáščina |
1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rúmba |
počasen ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rúpija |
denarna enota Indije in nekaterih drugih držav:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sám |
1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
samévati |
1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sámiti |
knjiž. delati, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi; izolirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
samodrúg |
zastar. 1. ki je s kom drugim, v dvoje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samoglásnik |
lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samosvój |
1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samôta |
1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samotár |
1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samotáriti |
nav. ekspr. 1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samotárski |
ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samôten |
1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samotrétji |
zastar. ki je z dvema drugima, v troje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samovóljen |
ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
separáten |
knjiž. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sestavína |
1. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sêstra |
1. ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
simbiónt |
biol. organizem, ki živi z drugim organizmom v simbiozi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sinestezíja |
1. psih. doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij, soobčutje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
skrílavec |
kamnina, sestavljena iz kremena in drugih rudnin, ki se zaradi plastnate strukture kolje v plošče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
slòp |
grad. zid med dvema odprtinama, ki sta blizu druga drugi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smírek |
1. min. drobnozrnati korund s primesmi drugih rudnin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
socio... |
nanašajoč se na odnos s kom drugim, z družbo:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sodíšče |
organ, ki ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sodník |
1. kdor ima pravico soditi in odločati o drugih pravnih zadevah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
|
povezave:
|
|
sodrúginja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
sódstvo |
1. dejavnost, ki se ukvarja s sojenjem in odločanjem o drugih pravnih zadevah:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòizmerljív |
mat. ki se da izmeriti, izraziti z drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòkót |
geom. kot, ki z drugim kotom tvori iztegnjeni kot; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
solanín |
kem. alkaloid v krompirju, paradižniku in nekaterih drugih rastlinah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
solíst |
kdor igra, poje, pleše sam, ne skupaj z drugimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sólo |
1. del skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne skupaj z drugimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sólo |
ne v zboru ali skupaj s kom drugim, sam:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sóloígra |
igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sóloplés |
ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sóloplesálec |
plesalec, ki pleše sam, ne v zboru ali s kom drugim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sóloplesálka |
plesalka, ki pleše sama, ne v zboru ali s kom drugim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sóloprodòr |
žarg., šport. prodor, ki ga opravi igralec sam, brez drugih igralcev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sónce |
1. nebesno telo, okoli katerega krožijo zemlja in drugi planeti našega zvezdnega sestava:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sòobčútje |
lit. besedna zveza, ki izraža doživljanje predstav kakega čutnega področja z zaznavami drugih čutnih področij; sinestezija; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sórta |
navadno s prilastkom 1. kulturne rastline iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih kulturnih rastlin iste vrste, zvrst:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sòvpréžen |
ki se vprega skupaj z drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spanjáč |
nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
speciálen |
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih; nenavaden, poseben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
spodrásti |
1. zrasti pod čim drugim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
spodráščati |
1. rasti pod čim drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
sprédnjik |
knjiž. kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
stodrugi |
štev., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
|
povezave:
|
|
stòlp |
visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
superponírati se |
fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji, sestavljati se:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojeglàv |
ki ravna ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
svojegláviti |
ekspr. ravnati ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 501 601 701 
