|
poprnják |
gastr. drobno pecivo zlasti iz krhkega testa z dodatkom popra in drugih začimb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poprodáti |
drugega za drugim prodati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
populíti |
s puljenjem drugega za drugim odstraniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porazdáti |
drugega za drugim razdati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porazgubíti |
drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porazíti se |
nav. ekspr. drug za drugim oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porazmestíti |
nav. ekspr. drugega za drugim razmestiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
porazobésiti |
nav. ekspr. drugega za drugim razobesiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porazvrstíti |
nav. ekspr. drugega za drugim razvrstiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
porèk |
lingv. drugi del {stavčne} periode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poruváti |
1. drugega za drugim izruvati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
posabljáti |
knjiž. s sabljo drugega za drugim usmrtiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posadíti |
1. drugega za drugim vsaditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posahníti |
drug za drugim usahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posájati |
1. drugega za drugim vsaditi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
posében |
1. ki se po kaki lastnosti, značilnosti razlikuje od drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poskákati |
drug za drugim skočiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poskríti |
drugega za drugim skriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poslánjati |
drugega za drugim naslanjati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pospáti |
1. drug za drugim zaspati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
póstmodernízem |
umetnostna smer v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
postrelíti |
1. drugega za drugim ustreliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poščípati |
1. drugega za drugim odščipniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potakníti |
1. drugega za drugim dati, spraviti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potíhniti |
1. drug za drugim utihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potíkati |
drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potrebíti |
drugega za drugim otrebiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potréti |
1. drugega za drugim streti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
potŕgati |
1. s trganjem drugega za drugim odstraniti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povenéti |
drug za drugim oveneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
povéniti |
navadno sedanji čas drug za drugim oveneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozakleníti |
drugega za drugim zakleniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozapréti |
drugega za drugim zapreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozaspáti |
drug za drugim zaspati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozašíti |
drugega za drugim zašiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pozatakníti |
drugega za drugim zatakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòzavarováti |
ekon. zavarovati prevzete obveznosti zavarovalnice pri drugi zavarovalnici:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
požárni |
voj. vojak, ki čuva enega ali več prostorov, kadar drugi spijo ali so odsotni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poženíti se |
v zvezi z osebo moškega spola drug za drugim se poročiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prebírati |
1. brati drugega za drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predhóden |
ki je glede na čas, vrstni red neposredno pred čim drugim iste vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predhódnik |
1. kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
prèdjézdec |
1. kdor jezdi pred drugimi jezdeci:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prednjáčiti |
knjiž. 1. biti prvi, pred drugimi glede na kako lastnost, značilnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prédnost |
1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdpretêklik |
lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prèdprôstor |
prostor pred drugim večjim, pomembnejšim prostorom v poslopju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
predvčérajšnji |
nanašajoč se na drugi dan pred današnjim dnevom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preglasováti |
1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pregorévati |
drug za drugim pregoreti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
preko... |
1. za izražanje gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani; čez...:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prekričáti |
1. v kričanju biti glasnejši kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prelítek |
gastr. jed za prelivanje drugih jedi; preliv:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepájati |
1. delati, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepojíti |
1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestája |
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred odhodom na planino in po prihodu s planine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestíljati |
1. postiljati z drugim posteljnim perilom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestíž |
knjiž. ugled, veljava koga v primeri z drugimi, zlasti glede na bogastvo, moč, uspešnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prestláti |
1. postlati z drugim posteljnim perilom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretís |
tisk. premočen odtis, ki se pozna na drugi strani; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretvárjati |
delati, da kaka stvar nastopa, se pojavlja v drugi, drugačni obliki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pretvóriti |
narediti, da kaka stvar nastopi, se pojavi v drugi, drugačni obliki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevpíti |
v vpitju biti glasnejši kot drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prevzéten |
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže navadno prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prìkót |
nav. dv., geom. kota na isti strani prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prilóga |
1. listina, spis, ki se priloži kaki drugi listini, spisu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
priraslíka |
bot. rastlina, ki raste na drugi rastlini in ima lastno presnovo; epifit; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pristája |
nar. severozahodno hlev z drugimi prostori za začasno bivanje živine pred dokončnim odhodom na planino:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótisméren |
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prótiutéž |
1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
punk |
zvrst zabavne glasbe v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na družbenokritičnih besedilih skladb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
puščávnik |
1. rel. kdor živi iz verskih nagibov v samoti, proč od drugih ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
razkápati se |
ekspr. v presledkih drug za drugim oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razkázati |
1. drugega za drugim pokazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razkazováti |
1. drugega za drugim kazati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razméšati |
z mešanjem narediti, da se kaka snov enakomerno porazdeli v drugi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
razpotakníti |
ekspr. drugega za drugim dati, spraviti na več mest:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razselíti |
z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razseljeváti |
z izseljevanjem, preseljevanjem delati, da kdo ne živi več skupaj z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
razsòl |
agr. zmes {kuhinjske} soli, začimb in drugih dodatkov, s katero se prepoji meso zlasti pred prekajevanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
reízem |
lit. literarna smer v drugi polovici 20. stoletja, ki z natančnimi opisi človeškega telesa, gibov prikazuje človeka kot stvar med stvarmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
retro... |
za izražanje usmerjenosti, gibanja nazaj ali položaja pred čim drugim v času in prostoru:; predpona v sestavljenkah, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
róck |
1. zabavna glasba v drugi polovici 20. stoletja s poudarkom na ritmu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
rodílnik |
lingv. drugi sklon:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rokovnjáščina |
1. v prvi polovici 19. stoletja posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica rokovnjačev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rúmba |
počasen ples v štiričetrtinskem taktu s poudarkom na drugi četrtinki, po izvoru s Kube:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rúpija |
denarna enota Indije in nekaterih drugih držav:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
sám |
1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
samévati |
1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
sámiti |
knjiž. delati, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi; izolirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
samodrúg |
zastar. 1. ki je s kom drugim, v dvoje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samoglásnik |
lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samosvój |
1. ki misli, ravna po svoje, ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samôta |
1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samotár |
1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samotáriti |
nav. ekspr. 1. hote živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samotárski |
ki hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samôten |
1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samotrétji |
zastar. ki je z dvema drugima, v troje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
samovóljen |
ki ravna po svoji volji, ne oziraje se na želje, zahteve drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 59 159 259 359 459 559 659 
