|
nanízati |
1. spraviti drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na vrvico, žico:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napévati |
nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naródnik |
v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja pristaš narodništva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
naródništvo |
v carski Rusiji, v drugi polovici 19. stoletja politično in literarno gibanje, ki vidi nosilca družbenega razvoja v ruski vaški skupnosti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nárteks |
arhit. pokrito preddverje pri bizantinskih, starokrščanskih ali drugih cerkvah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotnoiménski |
v zvezah: elektr. nasprotnoimenski električni naboji električni naboji, izmed katerih so eni pozitivni, drugi pa negativni; fiz. nasprotnoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasprotnosméren |
teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néofašízem |
v nekaterih deželah gibanje za obnovo fašizma po drugi svetovni vojni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néokapitalízem |
po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néokolonialízem |
po drugi svetovni vojni politika gospodarsko razvitih držav, ki si prizadeva spraviti nerazvite države, zlasti nekdanje kolonije, v čim večjo odvisnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néonacízem |
v nekaterih deželah gibanje za obnovo nacizma po drugi svetovni vojni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néorealízem |
realistična filmska ali literarna smer po drugi svetovni vojni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèprédnosten |
avt., v zvezi neprednostna cesta cesta, na kateri vozila nimajo prednosti pred vozili z drugih cest:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
Newtonov |
fiz., v zvezah: drugi Newtonov zakon zakon, po katerem je sila, ki povzroči spremembo gibanja telesa, enaka produktu mase in pospeška; prvi Newtonov zakon zakon, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; zakon o vztrajnosti;; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nízati |
1. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, zlasti na vrvico, žico:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
notificírati |
polit. uradno sporočiti drugi državi pravno dejstvo, zahtevo mednarodnega pomena:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nôvoilírski |
nanašajoč se na obnavljanje ilirizma v drugi polovici 19. stoletja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nôvokántovstvo |
filoz. filozofska smer v drugi polovici 19. in v začetku 20. stoletja, ki obnavlja in razvija Kantovo filozofijo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oblásten |
1. ki rad ukazuje, zapoveduje in se vede do drugih tako, kot da so pod njegovo oblastjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
óčim |
materin drugi mož v razmerju do njenih otrok iz prejšnjega zakona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odnôsen |
knjiž. ki je v določenem odnosu s čim drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
odnôsnost |
knjiž. dejstvo, da je kaj v določenem odnosu s čim drugim:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
omára |
večji kos pohištva, ki se odpira na sprednji strani, za shranjevanje oblek ali drugih stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónkraj |
izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónkraj |
z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónstran |
izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ónstran |
z rodilnikom za izražanje položaja na drugi strani česa ali premikanja v tak položaj:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
òpárt |
um. umetnostna smer v drugi polovici 20. stoletja, temelječa na optičnih učinkih barve in oblike:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opozícija |
1. v nekaterih državah nasprotovanje stranke, strank političnemu programu druge stranke, drugih strank, navadno vodilnih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opréma |
1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osaméti |
knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osámiti |
1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
osámljati |
onemogočati komu stike, povezavo z drugimi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
osámljen |
1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ošáben |
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pánoga |
navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parazitízem |
1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parazítstvo |
biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parnásovec |
lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
paroním |
lingv. beseda, besedna zveza, ki je pisno ali glasovno enaka ali podobna kaki drugi pomensko različni besedi, besedni zvezi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
parovòd |
teh. naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje pare:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pásma |
navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pecívo |
pečeno živilo iz moke, mleka, sladkorja, maščobe in drugih dodatkov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plánkonkáven |
fiz. na eni strani raven, na drugi vbočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plánkonvéksen |
fiz. na eni strani raven, na drugi izbočen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plenerízem |
um. umetnostna smer v slikarstvu v drugi polovici 19. stoletja, ki upošteva ozračje in svetlobo na prostem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
plinovòd |
naprava iz med seboj povezanih cevi in drugih delov za prevajanje plina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobésiti |
1. drugega za drugim obesiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pobíti |
1. drugega za drugim ubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poblagoslovíti |
v krščanskem okolju drugega za drugim blagosloviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pocelíti |
nav. 3. os. drugega za drugim zaceliti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pocepíti |
drugega za drugim cepiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pocŕkati |
1. pog. drug za drugim poginiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podáviti |
drugega za drugim zadaviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podjèd |
zastar. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pòdnaslòv |
1. drugi, dodatni naslov umetniškega, znanstvenega dela navadno pod glavnim naslovom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podolgovàt |
ki ima eno razsežnost razmeroma veliko v primerjavi z drugo, drugima dvema:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podrásel |
ki je zrasel pod čim drugim:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
podrást |
rastlinje, grmovje, ki raste pod drugim grmovjem, drevjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podrásti |
1. zrasti pod čim drugim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podráščati |
1. rasti pod čim drugim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podrobíti |
drugega za drugim zdrobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podušíti |
1. drugega za drugim zadušiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
podzídati |
1. napraviti zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
podzidávati |
1. delati zid pod obstoječim zidom ali kakim drugim gradbenim objektom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pogínjati |
1. pri živalih drug za drugim poginiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pogubíti |
1. drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pogúbljati |
1. drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poizgíniti |
drug za drugim izginiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
poizgubíti |
drugega za drugim izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
poizgúbljati |
drugega za drugim izgubljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
pojútrišnji |
1. nanašajoč se na drugi dan, ki bo po današnjem dnevu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokláti |
1. drugega za drugim zaklati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poklatíti |
drugega za drugim sklatiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokrásti |
drugega za drugim ukrasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokrepáti |
nižje pog., ekspr. drug za drugim poginiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokŕpati |
1. drugega za drugim zakrpati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokrstíti |
1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pokupíti |
drugega za drugim kupiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
poldrug |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
póldruga |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
poldrúgi |
izraža število ena in pol:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
|
povezave:
|
|
|
povezave:
|
|
poldrúgikrat |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
|
povezave:
|
|
poléči |
1. drug za drugim namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polégati |
1. drug za drugim nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polívka |
gastr. mešanica živil, jedi za polivanje drugih jedi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polomíti |
1. drugega za drugim odlomiti, zlomiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
polovíti |
1. drugega za drugim ujeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólsúkno |
tekst. sukno z votkom iz volnene mikanke in osnovo iz drugih vrst vlaken ali obratno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pólsvíla |
tekst. tkanina z osnovo iz naravne svile in votkom iz drugih vlaken ali obratno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomašíti |
1. drugega za drugim zamašiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomírati |
drug za drugim umirati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomoríti |
1. drugega za drugim umoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomožíti se |
raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola drug za drugim se poročiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pomréti |
drug za drugim umreti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pónder |
mat. vrednost, navadno večja, ki se da določenemu členu celote v odnosu do drugih členov iste celote:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 59 159 259 359 459 559 659 
